27. 12. 2007, 18:39 | Vir: Playboy

48 ur v Dublinu: Poeti, humor, pubi in pivo

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bila Irska najhitreje razvijajoča se država Evropske unije. Napredek je viden tudi v Dublinu, ki se je iz nezanimivega, povprečnega in sivega mesta v zadnjem desetletju razvil v eno najbolj trendovskih, vibrantnih in obiskanih, žal pa tudi eno najdražjih evropskih prestolnic.

Petek

8.30 – Full Irish

Za Dublinčane je skoraj vedno »jutro po včerajšnji noči«, zato se navsezgodaj ne dogaja veliko. Bogat irski zajtrk je tradicija, zato se mu ne poskušajte upreti – slanina, jajca, gobe, pečeni paradižniki, popečeni kruhki in obvezno black pudding, »okusna« krvavica iz prašičje krvi, kože in začimb, ali pa white pudding, različica brez krvi. Dobro jutro!

9.30 – Prehitite množice

Še preden se v knjižnico Kolidža Svete Trojice vsujejo turistične skupine, si oglejte najlepšo knjigo na svetu, Knjigo iz Kellsa (Book of Kells), okoli leta 800 napisan rokopis. Med akademskim letom so dvorišča kolidža polna mladih (Irska ima eno najmlajših prebivalstev Evrope: približno 37 odstotkov jih je starih manj kot 25 let) in med sprehodom po dvoriščih si boste ob pogledu na brhke študentke za nekaj časa oddahnili od nevarnega prečkanja (na Irskem vozijo po levi!) prometnih križišč.

11.00 – Zgodovina za vsak okus

Predani občudovalci starin bodo vrhunce doživljali ob pogledu na zlate okraske, vikinške lesene stvaritve in kupe križev in kelihov v Narodnem muzeju. Če pa vas irska zgodovina zanima, a nimate volje za postopanje pred hladnimi razstavnimi vitrinami, obiščite Dublinio, zanimivo razstavo, ki skuša pričarati življenje v srednjeveškem Dublinu.

Zgodovino in svež zrak pa združuje sprehod okoli Marrion Square, kjer so za barvitimi vhodi prebivali Oscar Wilde, WB Yeats in druga znamenita peresa irske literarne dediščine. Na severozahodnem delu trga dekadentno poseda Oscar Wilde, na spomeniku pa lahko preberete nekaj njegovih slavnih izrekov, ki vklesani v kamen opozarjajo rodove zanamcev. Ne pozabite: »Le dolgočasneži briljirajo pri zajtrku.«

13.00 – Kosilo

Vodilni predstavnik nove vinske manije je People’s – vinoteka z odlično ponudbo 120 vin. Večinoma moška uživaška klientela se strinja: več ko je mesa, bolje je. Vino je navzoče tudi v omakah, prelitih po božanskih telečjih ruladah ali atlantskem lososu. Po sladici je čas za nadaljevanje ogledov … ali pa morda za še en kozarček vinca.

15.00 – Past za denarnice

Sprehod po osrednji nakupovalni ulici Grafton Street lahko postane vzrok za hud glavobol ob koncu meseca, ko bodo začeli prihajati računi kreditnih kartic, zato jo raje uberite po vzporedni ulici South William Street in njeni okolici, kamor v želji po domiselni ponudbi zahaja tudi večina Dublinčanov.

17.00 – Literarno doživetje

Lahko se pridružite ogledu z naslovom Joyceov Dublin in obiščete njegov muzej v bližnjem Sandycovu, pre­pe­ša­čite še pol mesta in si ogledujete znamenitosti, povezane z njim. Morda pa boste razsvetljenje doživeli, če si privoščite pijačo. Ena od možnosti je t. i. »literarni sprehod po pubih« (www.dublinpubcrawl.com), na katerem vas lokalni igralci vodijo po mestu in zabavajo s citati sinov irske literature. Večer pivsko-literarnih doživetij se začne ob 19:30 v pubu The Duke.

19.00 – Večerja

V najstarejšem predelu Dublina restavracija The Castle Inn ponosno navaja, da so jo že v srednjem veku obiskovali menihi iz bližnje Christchurch in veljaki iz dublinskega gradu. Poleg tega, da je bila ena prvih restavracij, v kateri so pivopivcem ponujali guinessa, se boste razveselili tudi bogate ponudbe steakov in morske hrane.

22.00 – Craic

Besedica, ki jo Irci izgovarjajo strastno in jemljejo presneto resno, bi najkrajše prevedli kot zabava. A pomeni še veliko več – prijateljski pogovor ob kozarcu piva, poskočno glasbo izpod strun godcev, skratka, toplino, ki jo izžarevajo prebivalci te zelene dežele. Café Tri-D v bližini kolidža Trinity je zbirališče mladih Dublinčanov, ki si želijo pogovorov v galščini, jeziku, ki ga je precej izpodrinila angleščina in ga govorijo le še v zahodnih in severozahodnih predelih države.

Če želite slediti uhojenim turističnim potem, ne zamudite sprehoda po razvpitem Temple Baru, ki je bil nekoč kraj zapuščenih skladišč, kleti, kjer so žagali glasbeniki, in natrpanih studiev umetnikov. Konec osemdesetih so želeli zanemarjeni predel odpraviti in v njem zgraditi avtobusni terminal, a so ga po posredovanju vlagateljev in aktivistov spremenili v danes zelo priljubljeno (na žalost celo preveč priljubljeno) sosesko restavracij, kulturnih centrov, kreatorskih trgovin, joga studiev, klubov, hotelov in predvsem pubov. Seveda ima Temple Bar veliko zanimivosti, vrednih ogleda.

Ne preskočite na primer Irskega filmskega centra, ki predstavlja neodvisno in premalo znano filmsko produkcijo, obiskovalcem pa so na voljo tudi knjigarna, restavracija in seveda pub, a množice dvajset-in-nekaj let stare, zabave željne mladine žal željo po avtentičnosti Temple Bara spreminjajo v parodijo. Večer končajte v klubu Spy, kjer se občasno zabavajo tudi člani skupine U2, in zagotovo boste naslednje jutro spet zamudili zajtrk.

Proti jutru – Zvezdniški hotel

Čeprav od noči verjetno ne bo ostalo kaj dosti, si nekaj uric počitka privoščite v hotelu Clarence, katerega lastnika sta U2-jevca Bono in The Edge. Ker je v Temple Baru, vam po zabavi res ni treba daleč. Po napornem nočnem življenju si privoščite sprostitev in masažo v hotelskem spa centru, ki vas bo prepričal: »It’s a beautiful day.« www.theclarence.ie

Sobota

9.00 – Zbistritev glave

Baje je svež zrak pravo zdravilo za težko glavo, zato se odpravite v Malahide, kjer večina turistov obišče tamkajšnji grad. Sobane, polne starinskega pohištva, in dolge vrste portretov članov družine Talbot lahko mirno izpustite. Raje sledite vzoru Ircev, ki si sobotne dopoldneve popestrijo s piknikom v prostranem parku okoli gradu.

16.00 – Prvi kozarček

Smithfield severno od reke Liffey postaja novi Temple Bar. Z dvigalom se povzpnite na stari dimnik destilarne Jameson, od koder se razprostira neoviran pogled na vse mesto. Če uživate v okusu viskija,

pa ne veste kaj dosti o njem, vam na ogledu Jamesonove destilarne rade volje povedo kaj več o njihovem viskiju, na koncu pa pride najbolj žgoče ... kozarček Jamesona!

17.00 – Zadnji kozarec?

Čez romantični Ha’penny Bridge se vrnite na južno stran reke Liffey in se povabite k najboljšemu prijatelju na dom. Pivovarna Guiness je nekdanje skladišče leta 2000 preuredila v turistično znamenitost, ki jo je obiskalo že več kot 2,5 milijona obiskovalcev. Potovanje v srce in dušo Guinessa pa seveda tudi tu sklene kozarec črne tekočine, ki vam ga postrežejo v Gravity baru, 46 metrov nad vhodom. Čeprav je Oscar Wilde dejal, da je točnost tat časa, ne pozabite, da se vhodna vrata po 17. uri zaprejo.

20.00 – Hrana in glasba

Tisti, ki boste imeli še kaj moči za nočno spoznavanje Dublina in okolice, obiščite katerega od pubov, v katerem nastopajo irski godci. Žal je tradicionalne glasbene nastope v pubih težko najti ali pa so prenatrpani. Poskusite srečo v Abbey Tavern v predelu Howth, 15 kilometrov iz centra mesta, ali obiščite Bratovščino tradicionalnih irskih glasbenikov (Comhaltas Ceoltoiri Eireann) v Monkstownu.

My goodness – My guinness

  • Vsak dan po svetu spijejo deset milijonov kozarcev temnega guinnessa.
  • Guinnessova pivovarna St. James’s Gate zvari kar 4,5 milijona hektolitrov temnega piva (stout) na leto in je največji izvoznik temnega piva na svetu.
  • Guinness je skoraj vsak drugi kozarec piva, popitega na Irskem.
  • Povprečno se vsak dan na svetu odpre en irski pub. Največ irskih pubov je v Berlinu (31), Rim pa mu je tesno za petami (28).
  • Vsako leto podjetje Guinness dobi dva tisoč prošenj podjetnikov, ki upajo, da bodo odprli svoj irski pub.
  • Ko so imeli Alpini – italijanske gorske vojaške enote – letni shod v The Black Stuff pubu v Udinah, so prodali rekordnih šest tisoč kozarcev guinnessa v treh dneh.
  • Povprečen irski pub na Švedskem proda dva tisoč kozarcev guinnessa na teden.

Na zdravje!

  • Približno 92 odstotkov vsega piva, popitega na Irskem, po grlih steče v pubih. Samo v Dublinu jih je več kot tisoč!
  • Stag’s Head (1 Dame Court) najdete v bližini razvpitega Temple Bara. Dva ozka prostora z dolgim mahagonijevim barom gostita Dublinčane – tudi Jamesa Joycea – že od leta 1770.
  • Toner’s (139 Baggot Street Lower) je pravi viktorijanski pub, ki ga še niso zajele množice turistov, kljub (ali morda prav zato) zanimivim govoricam, da je bil zbirališče aktivistov Ire.
  • Možnost, da dobite prosto mizo v O’Donoghue’s (15 Merrion Row, www.odonoghues.ie), je precej majhna, saj je prijetno preprost pub znan po tem, da so v njem svojo kariero začeli legendarni Dublinersi.
  • Long Hall (51, South Great George’s Street) je eden najlepših in tudi najbolj priljubljenih pubov v Dublinu.

TEKST: Jasmina Dvoršek

FOTO: Dublin Tourism, Jasmina Dvoršak, Rex Features, The Clarence Hotel, Geotecnet

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord