11. 8. 2021, 13:27

5 neverjetnih dejstev o vročinskih valovih, ki jih morate vedeti

Profimedia

Vročinski valovi so stalnica poletne sezone in čeprav nas na poletne dni, ko bi morali uživati v dolgih dnevih, silijo v klimatizirane prostore, o njih vemo le to, da so nekoliko nadležni. Kaj pa se dejansko skriva v ozadju teh ekstremnih vremenskih pojavov in zakaj bi morda morali biti na vročinske valove bolj pozorni.

Smrtonosne številke

Zgodovinski vročinski val, ki je letos konec junija udaril po Združenih državah in Kanadi, je bil tako ekstremen, da ga tudi širša javnost ni mogla ignorirati. Zabeležili so temperature, ki so bile kar nekaj stopinj višje od dosedanjih rekordov. V Kanadi so v vasi Lytton namerili rekordnih 49,6 stopinje Celzija. Pod "vročinsko kupolo" sta se znašli tudi ameriški zvezni državi Washington in Oregon. Vročinski val je zahteval okoli 300 smrtnih žrtev.

Da vročinski valovi niso nedolžen vremenski pojav, pove tudi podatek Svetovne zdravstvene organizacije, ki pravi, da so vročinski valovi od 1998 do 2017 zahtevali kar 166.000 smrtnih žrtev. Velik časovni razpon? Od teh 166.000 jih je kar 70.000 umrlo v strašanskem vročinskem valu, ki je leta 2003 zajel Evropo.

Ali je to povezano s klimatskimi spremembami?

Vročinski val je sam po sebi del poletnega časa, klimatske spremembe pa z zviševanjem globalnih temperatur povečujejo frekvenco pojavljanja vročinskih valov. Zato klimatologi pričakujejo, da bodo v naslednjih letih vročinski valovi močnejši in trajali dlje.

Analiza vročinskega vala v ZDA in Kanadi letos junija, ki jo je izvedla mednarodna skupina podnebnih strokovnjakov World Weather Attribution, je pokazala, da je možnost vročinskega vala zaradi podnebnih sprememb vsaj 150-krat bolj verjetna kot bi bila sicer.

Znanstveniki ob tem opozarjajo tudi na možnost, da je podnebni sistem prestopil prag, kjer majhna količina segrevanja povzroča hitrejši dvig ekstremnih temperatur kot doslej, kar predstavlja tveganje za bolj smrtonosne vročinske valove.

Kakšno vlogo pri tem igra vlaga v zraku?

Vročinski valovi so se v zadnjih 40 letih povečali prav v regijah z višjo vlažnostjo zraka. To povzroča dodatno grožnjo človeškemu zdravju.

Človeško telo se poti, da se hladi. Ko pa je vlažnost zraka previsoka, vlaga z naše kože ne more hlapeti dovolj hitro, zato se telo težje ohladi. Znanstveniki so odkrili, da je 35 stopinj Celzija zgornja meja, ko telo lahko še relativno normalno tolerira kombinacijo vročine in visoke vlažnosti.

Raziskava iz leta 2020, objavljena v Science Advances, je pokazala, da določene regije v južni Aziji, kopenskem delu Srednjega Vzhoda in kopenskem delu jugozahodnega dela Amerike že presegajo to kritično mejo.

Vročinski val različno intenziven na različnih koncih mesta

Res je, da so vročinski valovi najhujši v mestih, kjer betonske zgradbe in asfalt, ko se ogrejejo, oddajajo dodatno vročino in povzročajo še bolj nevzdržne razmere. A tudi na vseh koncih mesta razmere niso iste. Zelenje pomaga zniževati učinke vročinskega vala, nasprotno pa lahko visoke zgradbe in bližina cest povišajo temperaturo v okolici tudi za 5 stopinj!

Soočanje z vročinskim valom doma

Okna odpirajte samo zjutraj in ponoči. Čez dan jih zastrite, spustite senčila za okna, zagrnite zavese – čeprav bi morda radi, da žarek posveti tudi v stanovanje, bo to le še zviševalo temperaturo zraka v stanovanju. Če okna čez dan vseeno želite odpreti, ustvarite prepih, da se vlažen zrak ne bo zbiral v stanovanju.

In seveda – čim manj uporabe tehnologije. Elektronske naprave se grejejo in izpihujejo topel zrak. Sploh računalniki (stacionarni in prenosniki) so kot mali radiatorji in če jih imate prižgane ves dan, bodo dodali kar nekaj stopinj vašemu stanovanju.

Najbolj nujno je, da imate na koncu dneva kolikor toliko hladno spalnico. Strokovnjaki pravijo, da je optimalna spalna temperatura med 16 in 21 stopinj Celzija.

Viri: STA, Independent, The Revelator, National Library of Medicine Online

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord