Antropocen - ali so podnebne spremembe res posledica naravnih ciklov?

Vse večji vpliv človeka

2. 8. 2021, 15:02 | Aktualno | Piše: Vid Legradić

                            Jez Treh Sotesk, Kitajska. (foto: Shutterstock) Shutterstock

Jez Treh Sotesk, Kitajska.

Podnebne spremembe so del naravnega cikla našega planeta. Zemlja se je od nekdaj segrevala in ohlajala. To trditev ob naraščanju globalnih temperatur in vremenskih ujmah večkrat slišimo.

Drži, Zemlja resnično ima cikle, ko se neko obdobje ohlaja in potem segreva. Miniaturna ledena doba se je zgodila celo pred tristo leti. Pozimi, leta 1780 je zmrznilo celo newyorško pristanišče. Po tej analogiji smo ta trenutek v naravnem obdobju segrevanja. Vse v redu. Toda, kaj pa, če tokrat naravo ustvarja in oblikuje človek?

Vas strese ob misli, da narava danes sploh ni več »naravna«? Dobrodošli v antropocenu - dobi človeka.

Prispevek želi osvetliti moč, ki si jo je danes človek pridobil nad naravo. Z njo je prekinil naravne procese in začel spreminjati podnebje. V geološki dobi antropocen smo ključna sila narave mi, ljudje. To obdobje se začenja danes oziroma s trenutkom, ko je človeška vrsta začela spreminjati svoj domači planet hitreje, kot vsi naravni procesi skupaj. Ne verjamete, da se je to že zgodilo? Poglejmo nekaj primerov človeške moči.

Jez Treh Sotesk je največja hidroelektrarna na svetu. Stoji na Kitajskem in je bila končana leta 2012. Elektrarna za potrebe svoje proizvodnje zaustavlja tok reke Yangtze in zadržuje neverjetnih 27 milijonov kubičnih metrov vode. Teža zadržane vode je tako velika, da je po izgradnji upočasnila vrtenje Zemlje za 0.06 mikrosekund. Tako je, dan in noč sta po letu 2012 za drobec sekunde daljša.

Ljudje gradimo mesta, hiše, ceste, vasi. Predrugačili smo že večino svojega planeta. Obličje Zemlje se je najbolj spremenilo zaradi uporabe gradbenih materialov. Prvi je beton, sledi mu asfalt. Z njima je prekritega že 1 odstotek kopnega, kar po površini predstavlja celotno srednjo Evropo. Ker pa je urbanizacija in z njo dejavnost osmih milijard ljudi razpotegnjena preko vsega planeta, ostaja zares divjega le 23 % kopnega in 13 % morij. 

Panamski prekop. Shutterstock

Panamski prekop.

To, kar je narava naredila v dolgih geoloških dobah, je človek sposoben udejaniti v trenutku. Kot geološka sila smo ločili kontinente. Sueški prekop in Panamski prekop sta takšna primera. Človeštvo gradi nove otoke. Najbolj znana je Dubajska Palma, toda obstajajo še veliko večji od nje, na primer otok Flevopolder na Nizozemskem, ki je velik za desetino. Pod mlini strojev izginjajo celotna gorovja v Mjanmaru, kjer se koplje žad, v Nemčji pa je odprti kop premoga Hambach v ravnini pokrajine Severno Porenje-Vestfalija ustvaril kotlino, za katero bi Zemlja po naravni poti potrebovala več deset milijonov let. 

Umetni otoki v Dubaju. Shutterstock

Umetni otoki v Dubaju.

Odprti kop premoga Hambach v ravnini pokrajine Severno Porenje-Vestfalija. Shutterstock

Odprti kop premoga Hambach v ravnini pokrajine Severno Porenje-Vestfalija.

Spreminjanje topografije neizogibno vpliva na vreme

Tudi v osrednji Sloveniji velja opozoriti na opažanja starejših prebivalcev, da ima Ljubljana nekoliko toplejše vreme in manj megle od trenutka, ko se je med letoma 1970 in 1972 zgradil prvi avtocestni odsek v Jugoslaviji od Vrhnike do Logatca. Miniranje naj bi namreč v Ljubljansko kotlino olajšalo vdor toplega vetra z juga. To je lep primer nenamernega spreminjanja vremena.

Toda človeštvo spreminja vreme tudi namerno. Zarote s kemitraili pustimo popolnoma ob strani, velja pa omeniti, da smo sposobni posušiti oblake (na primer bombardiranje toče s srebrovim jodidom) ali jih ustvariti. To za nas, ljudi, ni več nič posebnega. Sejanje oblakov je v Združenih arabskih emiratih običajna praksa že od leta 2010. Leta 2014 so posejali in ustvarili dež že 187-krat. Pred nekaj dnevi je ta država uporabila popolnoma novo metodo sejanja oblakov. Droni so poleteli v nebo in naelektrili zrak. Statična elektrika je združila vlago v oblake in nastala je nevihta. Kako bo takšen poseg vplival na režim padavine v drugih predelih sveta, se trenutno še preučuje. 

Kar se tiče vode so na poti k uresničitvi še drugi, bolj agresivni projekti, ki le potrjujejo, da smo že krepko zakorakali v dobo človeka. Kitajska pravkar začenja s projektom diverzije toka celotnih rek, ki trenutno tečejo iz Himalaje proti zahodu. Reke nameravajo preusmeriti proti suhemu severnemu delu države. Nekatere tokove nameravajo celo zvezati in ustvariti rečno mrežo, ki bi enakomerno namočila celotno državo.

Da pa to ne bi bilo zadosti, porodila se je ideja, da bi bilo dobro spremeniti noč v dan. Noč ni dobra, kajti veliko dejavnosti je ponoči moteno. Zaradi potrebe po osvetlitvi se za povrh troši še elektrika. Pred nekaj leti se je v Aziji pojavila zamisel, da bi človeštvo zgradilo umetno luno in z njo ponoči osvetlilo mesto Chengdu. Neko zasebno podjetje iz tega mesta načrtuje gradnjo ogromnega zrcalnega satelita, ki bi na nočni Chengdu iz vesolja odseval sončno svetlobo in spremenil noč v dan. Izračunali so celo, da bi bila gradnja in vzdrževanje takega ogledala cenejša kot elektrika, ki jo mesto porabi ponoči. 

To bi bil antropocen v vsem svojem sijaju. Nekaj je jasno: če je človeštvo sposobno spremeniti celotne pokrajine, modelirati vreme, poseliti svet, preusmerjati reke, upočasniti vrtenje Zemlje in morda kmalu narediti iz noči dan, bi še lahko rekli, da so podnebne spremembe izključno posledica naravnih ciklov?

Vid Legradić
Popotnik in avtor knjig