Bi lahko anti-Trump peticija, revolt elektorjev in vnovično štetje vendarle pomagali Clintonovi?

In prav ta vmesen čas je zato zdaj postal dober teren za različne špekulacije, od katerih se nekatere zdijo bolj verjetne kot druge.

Naj začnemo z bolj verjetnimi ...

Usodni glasovi elektorjev!

Ni nemogoče, da bi kar nekaj elektorjev glasovalo drugače, kot jim sicer nalagajo volilci njihove zvezne države. Še več. Najmanj šest ji je že, ki naj bi se pridružili gibanju s peticijo, ki elektorje poziva, naj svojih glasov ne oddajo republikancu Donaldu Trumpu.

Prebeg elektorjev tudi sicer ni nič novega. V zgodovini je bilo med elektorji že nekaj prebežnikov, ki niso upoštevali volje volivcev svoje države, vendar pa ima danes kar 29 zveznih držav posebne zakone, ki od elektorjev zahtevajo, da glasove oddajo zmagovalcu. Kazni so sicer nizke ali celo zgolj simbolične.

Naj na tem mestu spomnimo, da je na volitvah 8. novembra Donald Trump zmagal zato, ker je osvojil najmanj 290 od 270 potrebnih elektorskih glasov. Demokratska kandidatka Hillary Clinton je poraz tarkat priznala, Bela hiša predsednika Baracka Obame pa že dela s Trumpovo ekipo, da bi zagotovili gladko predajo poslov. Clintonova, ki bo na koncu dobila okrog dva milijona glasov volivcev več kot Donald Trump, je volitve izgubila ravno (in samo) zaradi elektorskih glasov.

Pozivi k spremembi elektorskega sistema

V preteklosti je bilo že večkrat slišati polemike na račun zapletenega ameriškega volilnega sistema, a te sčasoma vedno znova potihnejo. In zanimivo je tudi, da je bil do zmage na volitvah do elektorskega sistema kritičen tudi sam Donald Trump, zdaj pa je ponovno glasne kritike na ta račun slišati predvsem s strani demokratov.

Med drugim je demokratska senatorka iz Kalifornije Barbara Boxer že vložila predlog zakona za ukinitev elektorskega sistema, s čimer pa se republikanska večina v kongresu vsaj naslednji dve leti zanesljivo ne bo ukvarjala.

Obstaja pa tudi že pobuda 11 zveznih držav, ki želijo sistem spremeniti tako, da elektorji na koncu volitev oddajo svoje glasove tistemu, ki je dobil več glasov volivcev po celih ZDA. Za uspeh te pobude je potrebno zbrati države, ki zaležejo skupaj za več kot polovico od 538 elektorjev. Omenjenih 11 držav jih ima "le" 165.

Najbolj glasni proti sistemu so podporniki nekdanjega demokratskega predsedniškega kandidata Bernarda Sandersa, ki skušajo prepričati tudi republikanske kolege elektorje, da 19. decembra ne oddajo svojih glasov Trumpu. Ti demokratski elektorji ne želijo, da kolegi podprejo Clintonovo, ampak da oddajo glas komu tretjemu, in sicer zato da diskreditirajo sistem in olajšajo njegovo ukinitev.

Pozivi za ponovno štetje glasov!

Demokratski aktivisti medtem zasebno pritiskajo tudi na volilni štab Clintonove, da zahteva ponovno štetje glasovnic v Wisconsinu, Michiganu (kjer še ni uradnih rezultatov) in Pensilvaniji. Ugotovili so namreč, da je Clintonova na primer v Wisconsinu dobila povprečno sedem odstotnih točk manj glasov v okrožjih, ki so uporabljala elektronske volilne stroje, v katere je mogoče vdreti, kot pa v okrožjih, kjer so uporabljali papirnate glasovnice. Dokazov za morebitne poneverbe sicer nimajo.

Rok za zahtevo po ponovnem štetju glasovnic v Wisconsinu poteče v petek, v Pensilvaniji v ponedeljek, v Michiganu pa naslednjo sredo. Verjetnosti, da bi se Clintonova odločila za tak korak, pa v bistvu ni, še poroča STA.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ