Bolj star, bolj nor

Ne, ne, ne, že od nekdaj ti gredo na jetra stereotipi, a kar naenkrat bi blazno užival v družbi tiste mladenke, ki čuva tvojega vnuka! Hm, mogoče bi pa tudi »ta staro« zamenjal za mlajši model? Zakaj pa ne, v Hollywoodu je zadeva prav trendi. Modni hit. Kako jim je že rekel Brane Kastelic, »reciklirani najstniki«?! Zakaj pa ne bi malo zajadral nazaj v puberteto? Ali še bolje – naprej, v novo puberteto! In Predin ti zapoje: »Prihaja strašna kriza srednjih let, upor zatiranih strasti …« Baje kriza srednjih let še okrepi spolno slo! Hvala bogu za viagro!

Kraljica pubertet

Skratka, več kot očitno je, da se tista leta vsakodnevne in nenehne nataknjenosti, tečnobe in depresivnosti ne zgodijo le nežnejšemu spolu. Huh, tole je čas za streznitev. Ledena prha. Ker menopavza, pardon, andropavza, zadene tudi moške! In to kar 40 do 60 odstotkov moških! Žal … In še bolj na žalost je tu še en hakeljc: opevana kriza srednjih let (s katero bi se še nekako sprijaznili, ne?) pač ni enaka tejle andropavzi. Nikakor ne!

Čeprav je mnogo znakov podobnih, ima srednjeletna kriza oziroma, če si še malo sposodim Predina, »kraljica vseh pubertet«, ponavadi čustvene vzroke, medtem ko andropavzo povzročajo predvsem fiziološki pojavi staranja. Predvsem upad testosterona. Kriza srednjih let se tako pojavi zaradi nezadovoljstva v življenju, pomanjkanja izzivov v karieri, ustaljenosti družine … Takrat se ti prvič zazdi, da se … hja, staraš, no! A je premagovanje te krize predvsem stvar psihosocialnega prilagajanja, medtem ko je pri andropavzi, žal, malce drugače.

Andro… ah, recimo raje puberteta

Izraz, ki ga boš najbrž na hitro in za vselej izbrisal iz svojega vokabularja, izvira iz grških besed andros (moški) in pausis (konec). Ne, ne, ne boš čez noč prenehal biti dedec, skovanka je nastala zgolj zaradi analogije z besedico menopavza, ki so jo francoski znanstveniki izumili v drugi polovici 19. stoletja. Strokovnjaki endokrinologi, ki se ukvarjajo z delovanjem žlez, poudarjajo, da nikakor ne gre za odmiranje moškosti, ampak zgolj za njeno pešanje. Raven hormonov namreč ne upade na hitro in tako dramatično kot pri ženski, ampak postopoma.

Tako se v procesu staranja nivo hormonov 70-letnika postopoma izenači z nivojem 20-letnika. Heh, pri osemdesetih bo moja hormonska slika enaka sliki predpubertetnika. Vem, slaba tolažba! A za to najverjetneje gre, če pri sebi opaziš upadanje libida, izčrpanost, razdražljivost, brezvoljnost, depresijo, nervozo, izgubo kostne substance, bolečine v mišicah in sklepih … No, in tu se pravzaprav skriva največji paradoks. Neumnost. Nelogičnost. Hkrati s tem, ko moškim nivo testosterona vsakodnevno upada, naj bi se vedli kot tisti najstniki, ki jih od testosterona dobesedno razganja.

Rajko v hlačah ima spet svojo pamet, le da v teh letih ni kar naprej pokonci, ampak … no, se pač obnaša po svoje. Svojeglavo. Skoraj 70 odstotkov tistih, ki jih v roke dobi andropavza, ima težave z erekcijo. Poželenje začne pojemati, erekcija ni več tako močna, spolno življenje postane problem. Kar seveda povzroča frustracije, ki vodijo v razdražljivost, ki se stopnjuje v živčnost, ki … Uf, začaranemu krogu ni konca. In moški se v njem znajdemo po svoje.

Ne gre za mit, da petdesetletniki z nakupom športnega avtomobila rešujejo svoje težave. No, če ni avto, pa »jakna, čopek, rutka in motor«. In tudi ne za predsodek, da se zaradi krize srednjih let odkrižajo (stare) žene. Ne, ne, znanstveniki so dokazali, da je to pač naš način, man's way soočanja s staranjem, spoprijemanja s križi let. Ugotovili so namreč, da se močnejši spol na težave odziva na sebi lasten (a drugemu spolu nerazumljiv) način, ki je, glej ga zlomka, popolno nasprotje ženskemu načinu razmišljanja in reagiranja!

Moški proti ženskam

Ko so v depresiji, moški po ugotovitvah Jeda Diamonda, avtorja knjige Moška menopavza (The Male Menopause), agresijo usmerijo navzven, medtem ko jo ženske projicirajo nase. Tako moški za svoje težave krivijo druge (medtem ko denimo ženske krivijo sebe). Ker so jezni na ves svet in sovražno nastrojeni, ustvarjajo konflikte (ženske se jim izogibajo), premalo spijo, so nemirni in napeti, groza jih je govoriti o svojih težavah in si za »samo-ozdravitev« predpišejo preveč alkohola, športa, seksa in televizije! Zveni znano? Stereotipno? Razširjamo predsodke?

»Ker moški misli, da so za vse njegove težave krivi drugi, je pač prepričan, da bi le-te izginile, če bi partnerka, sodelavec, prijatelj z njim lepše ravnali,« popolnoma neprizanesljivo useka Diamond. In če smo že pri stereotipih, evo, še eden – moški smo baje večni otroci. V teh letih pa še posebej, ne? No ja, morda pa nam gre res majčkeno na otročje. Priznaš?

Strokovnjaki ugotavljajo, da v času druge pubertete (izraz pač ni slučajen) moški ponovno obujamo (in oživljamo) svoje mladostne sanje. »Mladostne sanje pa se pri moških v meni izrazijo kot skok čez plot, nakup novega rdečega športnega avta, nenadna strast za igranje z vlakci, kolesarjenje in podobne aktivnosti, ki se jih že dolgo niso lotili,« piše dr. Robert S. Tan s teksaške univerze v knjigi Skrivnost andropavze (The Andropause Mystery). In, ja, najbrž malo avtobiografsko tudi Šifrer poje: »Kupil sem si rolke, pa mi ni šlo dobr od nog, v glavnem, več kot vozil, sem padal naokrog. Ljudje za mano so kričal: Hej, emšo si poglej! Jaz pa nisem star pa sem padal še naprej.«

Bavbav andropavza

In zakaj je tema pravzaprav tolikšen bavbav? Kontroverzen tabu? So andropavzo odkrili včeraj? No, v resnici je že pred 200 leti londonski zdravnik dr. Hooper v svojem Zdravstvenem leksikonu poročal o bolezni, ki jo je imenoval »pešanje, ki pa se dejansko izboljša, kadar v življenje moškega vstopi nova ženska«. Aha, dober recept! Prve raziskave so se nato začele šele v začetku prejšnjega stoletja, v štiridesetih pa so znanstveniki stanje definirali kot »težave, ki so izredno podobne težavam pri ženski«.

Nato so v letu 1944 moškim, ki so kazali simptome, v okviru raziskave za Journal of the American Medical Association vbrizgali testosteron in – čudežno so se njihove težave zmanjšale! Nato pa so se hormonske raziskave bolj usmerile na ženske in moški smo šele pred dobrim desetletjem spet prišli na svoj račun. Oziroma nam je andropavza izstavila račun. A še vedno se razprave o tej temi najpogosteje pomete pod preprogo. Predstava o moškosti je pač preveč zakoreninjena in obremenjena s klišeji. Dr. Malcolm Carruthers, klinični psiholog iz Londona, ki je v svoji knjigi Maksimiranje moškosti (Maximizing Manhood) povsem neposredno opisal tudi svojo izkušnjo s srednjeletno krizo in andropavzo, piše:

»Razumeti morate, da se moški definiramo s svojo močjo. Za nas je vse zgolj fizično! In nato se lepega dne zbudiš z uvelo kožo, nastajajočo plešo in brez običajne jutranje erekcije!«

Še nimate dovolj dokazov? Za dr. Laurencea M. Demersa je viagra najboljši dokaz, ki je dokončno potrdil obstoj moškega klimakterija: »Zakaj bi sicer toliko starejših moških posegalo po čudežnem izviru poželenja?!«

Navijte uro!

A, stari moji, ni razloga za obup. Resnično ne! Poleg hormonskega zdravljenja, ki ga po vzorcu zdravljenja menopavze postopno uvajajo že tudi za moške, lahko veliko storite tudi sami. Z zdravim življenjem in s pozitivnim odnosom. Bob Hope je nekoč dejal: »Kako ostati mlad? Začneš se družiti s starimi ljudmi!«

Že mogoče, da ure ne morete zavrteti nazaj, lahko pa jo ponovno navijete, ne? Tudi po nasvetu našega kontroverznega psihiatra dr. Janeza Ruglja, ki je zatrdil, da je prav on pravi naslov in edini kompetenten sogovornik za debate o človekovi spolnosti, saj ima le on na voljo dovolj študijskih primerov. Torej, je moški klimakterij mit ali resnica? Po strokovnem mnenju ni nikakršen mit, ampak resnica in vanj zapadejo (zapademo?!) tako rekoč vsi slovenski moški.

»Pravi moški se zna sprijazniti s staranjem, z usihanjem moči, izgubo staršev, prijateljev, sodelavcev in zatorej tudi z izgubo seksualne moči. A če moški redno telovadi, teče, hodi, ne pije prekomerno in ne kadi ter se zdravo prehranjuje, lahko spolno potenco ohrani tudi do 80. leta. Brez težav! In po enournem seksu spravi žensko do sedemnajstega zaporednega orgazma, da jo je potlej treba polivati z mrzlo vodo in spravljati k sebi.«

Okej, kaj pa študije, ki andropavzo povezujejo z upadanjem hormonov? »Pustite Američane! Ljudje so že prej nevrotični in pod stresom, ne?! Pri štiridesetih letih moški šele pride do prave spolne moči, ne pa da bi mu že pešala, vendar le, če so to pravi moški.« Teh pa, kot vemo, po mnenju dr. Ruglja pri nas skorajda ni, so le »začasni oplojevalci, ki jih pobirajo zakompleksane ženske«.

In kako doktor ocenjuje prevladujoče reakcije moških v drugi puberteti – nov avto, nova bejba, novo življenje? »To so ultra bedaki, mevže, ki se ne znajo sprijazniti s starostjo in kot taki ne morejo biti kreativni do smrti!«

No ja, če si slučajno pač bedak in se morebiti ne reinkarniraš, si velja zapomniti – le enkrat se živi! Torej, fantje, bo padla jadrnica ali športni avto?

Mini androkviz

Če boste na spodnja vprašanja odgovorili pošteno, boste morda vsaj približno ugotovili, kateri hudič vas muči zadnje čase!

• 1. Ali menite, da vam moč in vzdržljivost pešata? Da Ne

• 2. Ali občutite pomanjkanje energije? Da Ne

• 3. Se vam zdi, da vam spolno poželenje (libido) upada? Da Ne

• 4. Ste zadnje čase bolj žalostni in nergavi kot ponavadi? Da Ne

• 5. Ste izgubili kak centimeter telesne višine? Da Ne

• 6. Se vam zdi, da v življenju ne znate več tako uživati kot nekoč? Da Ne

• 7. Ste zaznali, da vam pri športnem udejstvovanju pešajo moči? Da Ne

• 8. Se vam zdi, da pri delu niste več tako uspešni kot nekoč? Da Ne

• 9. So vaše erekcije manj intenzivne? Da Ne

• 10. Ali se po večerji kmalu odpravite spat? Da Ne

Rezultat: Vsak posameznik je individuum in zatorej svet zase. Ni nujno, da vsi moški enako drastično občutijo prehod v srednja leta in zatorej tudi nimajo enakih simptomov. Vendar, če ste na večino vprašanj odgovorili pritrdilno in sumite na upad hormonov, vam svetujemo, da se o svojih simptomih pogovorite z osebnim zdravnikom. Sicer pa lahko natančnejše rezultate preverite na spletni strani: www.andropause.com.

TEKST: A. K.

FOTO: Ivana Krešić

ILUSTRACIJA: Goya

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ