Bolniške odsotnosti v Sloveniji zadnja leta izrazito naraščajo

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je najpogostejši razlog začasne nezmožnosti za delo:

• bolezen (70 odstotkov),
• sledijo poškodbe izven dela v (od 13 do 14 odstotkov),
• poškodbe pri delu (od pet do šest odstotkov),
• nega ožjega družinskega (pet odstotkov),
• poškodbe po tretji osebi izven dela (od enega do dveh odstotkov),
• spremstvo (en odstotek),
• drugi razlogi pa nimajo večjega vpliva na zdravstveni absentizem.

Razlogi različni glede na spol in starosti

Kot je za STA pojasnila Ticijana Prijon z NIJZ, so razlogi za bolniško odsotnost različni.

Obolevnost v ženski populaciji je bistveno višja kot pri moških, prav tako so ženske večkrat zadržane od dela zaradi nege in spremstva. Poškodbe pri delu pa so trikrat bolj pogoste pri moških. Poškodbe izven dela so v moški populaciji pogostejše za kar 50 do 60 odstotkov.

Bolniška odsotnost zaradi bolezni narašča tudi s starostjo, enako velja za začasno nezmožnost za delo zaradi poškodb izven dela, in je najvišja v starostni skupini od 45 do 64 let. Začasna odsotnost z dela zaradi nege je pričakovano najvišja v starostni skupini od 20 do 44 let, poškodbe pri delu pa so najpogostejše pri mladih, predvsem v starosti do 20 let oziroma do 25 let.

Kadar je začasna nezmožnost za delo daljša od enega leta, govorimo o dolgotrajnem bolniškem staležu, čeprav po besedah Prijonove nekateri avtorji definirajo kot dolgotrajni stalež tudi nezmožnost za delo, ki traja več kot 45 dni. Podatki o bolniških odsotnostih pa so pomemben vir informacij o zdravstvenem stanju aktivne populacije.

Pri dolgotrajni odsotnosti prevladujejo moški

Med zaposlenimi, ki so dolgotrajno bolniško odsotni, prevladujejo moški - teh je 53,1 odstotka. Še večje razlike med spoloma pa NIJZ beleži pri osebah, pri katerih traja začasna nezmožnost za delo več kot pet let, kjer je moških 64,6 odstotka. Med dolgotrajnimi bolniško odsotnimi jih je največ starih od 51 do 65 let.

Številne mednarodne raziskave so pokazale, da na stopnjo zdravstvenega absentizma in na povprečno trajanje odsotnosti z dela vplivajo številni dejavniki. Zanimiva so dognanja, da se absentizem s starostjo zmanjšuje, kadilci so odsotni več kot nekadilci, več absentizma je pri pomanjkanju telesnih aktivnosti. Dolgotrajno odsotnost zaznamujejo predvsem demografski dejavniki, kronične bolezni zaposlenih in vrednote zaposlenih.

"Raziskave so tudi pokazale, da so manj odsotni ljudje, ki so zadovoljni s svojim delom in cenijo svoje delo, odsotnost se v času večje brezposelnosti zmanjša, stopnja absentizma je prav tako močno odvisna od tega, kakšen je odnos do tega pojava v določenem okolju, od t. i. kulture odsotnosti," je opozorila Prijonova.

Različno v posameznih gospodarskih panogah

Zdravstveni absentizem se močno razlikuje med posameznimi gospodarskimi panogami in v različnih dejavnostih, ter je odvisen predvsem od demografske strukture zaposlenih, od psihofizičnih obremenitev na delovnem mestu, od delovnih pogojev in varnostne kulture delodajalcev.

Že vrsto let je število izgubljenih delovnih dni na zaposlenega največje v rudarstvu, v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti, sledijo dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, saniranje okolja, zdravstveno in socialno varstvo ter predelovalna dejavnost.

Absentizem je v javni upravi bistveno večji kot v gospodarstvu.

V zadnjih letih narašča začasna nezmožnost za delo praktično v vseh gospodarskih panogah. Ob tem so opazne pomembne razlike v odstotku izgubljenih delovnih dni na zaposlenega med posameznimi regijami oz. posameznimi organizacijskimi enotami ZZZS, ki so najverjetneje posledica različnih demografskih značilnosti, strukture gospodarstva, ekonomsko-družbene razvitosti regije in dostopnosti do zdravstvenih storitev ter kulturnih in drugih razlik.

Razlike tudi med regijami

Prijonova je navedla, da je od leta 2015 najvišji odstotek izgubljenih delovnih dni v organizacijskih enotah Krško (od 5,76 do 6,88 odstotka), Murska Sobota (od 5,55 do 6,29 odstotka) in Ravne na Koroškem (od 5,47 do 5,74 odstotka), najnižji odstotek pa v enotah Ljubljana (od 3,41 do 3,7 odstotka) in Kranj (od 3,66 do 3,88 odstotka).

Po ugotovitvah raziskave, ki jo je opravila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), je bila Slovenija leta 2016 glede na število izgubljenih delovnih dni na zaposlenega nad povprečjem EU. Tega leta so večji zdravstveni absentizem zabeležile le Nemčija, Belgija, Češka in Švedska.

Ob tem je Prijonova posebej poudarila, da slovenska sistemska ureditev obvladovanja začasne nezmožnosti za delo odstopa od evropskih držav, saj naša država še nima izdelanih sistemov in uveljavljenih mehanizmov za pomoč pri vračanju delavcev na delo po dolgotrajni bolniški odsotnosti ter učinkovite poklicne rehabilitacije.

pripravil Bojan Šuštar

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ