Dama iz hleva

Ta mesec, ko sneg že na debelo naletava in se mesto utaplja v plundri, je tudi mene dokončno zadelo. Poročila sem se. In to na deželo. Vem, tega od mene ne bi pričakovali. Toda le kaj bi dekle mojega slovesa drugega storilo?

Spodobni si ga lajšajo le na moje fotke in na samem, nespodobni pa, sami veste, kdo ste, se ravno zaradi hotnih žensk, kot sem sama, izogibate zakonskemu jarmu. Kakorkoli že, našla sem tretjo pot: »Osamljen kmečki fant, 48, dobro situiran … išče preprosto neizkušeno dekle … Šifra: Ljubiteljica živali.« Če je on pri oseminštiridesetih lahko fant, sem tudi jaz pri petindvajsetih lahko neizkušena.

Začelo se je še kar obetavno. Ko me je končno izkobacal iz poročne obleke svoje mame, se je neučakano vrgel name in začel potiskati. Njegovo obsežno preznojeno telo se je v obročih razlezlo prek mojega in ob motrenju utripajoče vratne žile sem mu glasno odštevala sekunde: tri, dva, enaaaaAAAUU! Ne bi mu bilo treba obležati na meni.

»No, zdaj pa še jaz,« sem se razveselila, ko se je zvalil z mene. A se nisem še čisto dobro razkrečila nad njegovimi ustnicami, ko so te glasno zasmrčale in v moje voljno mišičevje spustile nadležen, trzajoč zvok. Jebenti! Razjarjena sem potegnila odejo in odvihrala iz hiše. Kam? Iz hleva se je zaslišalo hrzanje.

Pritajena svetloba, ki je grela rumene piščančke, je celotno notranjost zavijala v čudežno pravljico. Očarana sem se odločila prespati na senu. Toda živali so se vznemirile, nezaupljivo so se pridrenjale k meni in me ovohavale. Stala sem kot vkopana, verjetno nekaj minut, ko se je črni teliček prvi opogumil in mi polizal vrat. Topel, vlažen dotik. Spustila sem se na odejo in čisto pri miru ležala. Takrat so se opogumile tudi ovčke … Zaspala sem prijetno kot še nikoli – v tesnem objemu valujočih kodravih kepic.

Prebudilo me je prodorno mukanje. Tako kot vsaka svatba se je tudi naša zavlekla in mojemu smrčavcu še ni potegnilo, da je krava potrebna molže. Bom pa jaz. Pa še žejna sem. Ulegla sem se tako, kot sem videla v filmih in usta prilepila na sesek. Z roko sem ga drgnila zaman.

Že sem hotela odnehati, ko me je njeno toplo mleko nenadoma poškropilo po licih. (Moški izliv lahko napovem z natančnostjo švicarske ure, toda biomehanika domačih živali mi je popolnoma neznana.) Nastavila sem usta in okušala to tekočino, tako drugačno od mojega alpskega 1,6 v cimetovem čaju.

V hiši je možiček še vedno vlekel dreto, le da jo je sedaj tudi na moji strani postelje. Nadaljnje spanje mi torej ni namenjeno. Nič, grem kar pod prho. Toda ne – na hodniku me je premamil vonj po šunki. Gola, kot sem bila, sem nagonsko stopila v kuhinjo in presenečena obstala pred tremi vajenci. Hmmm …

TEKST: Eclipse

FOTO: Borut Krajnc

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec