Delo poštarja v času epidemije: "Stranke so še bolj zahtevne in tudi nervozne, vendar jih razumem. V teh časih nikomur ni lahko."

"Moj delovni dan se prične ob šesti uri zjutraj. Ob vhodu v prostore pošte si nadenem masko, od daleč pozdravim sodelavce in se jih kolikor je le mogoče glede na naravo dela izogibam. Najbolj sem zadovoljen, če tedaj vidim, da so prisotni vsi moji sodelavci in so delovna mesta zapolnjena, saj to pomeni, da ne bo potrebno dostaviti še paketov in pošiljk manjkajočih sodelavcev in delati do poznega popoldneva ali celo večera. Med pripravo pošiljk smo ločeni s pregradami, da imamo čim manj stikov. Seveda povsem brez kontaktov ne gre, saj si moramo med pripravo izmenjati določene pošiljke. 

Približno do osme ure končam s pripravami vseh pisemskih pošiljk, paketov, reklam za dostavo v 500 gospodinjstev. Naložim si skuter kolikor pač gre, ostale pošiljke mi pripeljejo s kombijem na dostavo v zato določena spravilišča. Nato se odpeljem kar nekaj kilometrov proč od pošte in pričnem z dostavami. 

Navodilo imamo, da se pošiljke in paketi vročajo na prostem s primerno varnostno razdaljo, kar pa pri podpisovanju in plačevanju odkupnin za pisma in pakete ni povsem izvedljivo. Redno se namreč dogaja, da prevzemniki prihajajo po pošiljke brez mask, tudi taki, ki so v karanteni, seveda se večkrat zgodi, da pridejo po pošiljke tudi stranke, ki so okužene z virusom covid-19. Seveda je verjetno še več takih, ki so okuženi, vendar mi tega ne povedo, jaz pa moram od njih prevzeti denar in druge dokumente ob vročitvi paketov in pošiljk. 

Redno se  dogaja, da prevzemniki prihajajo po pošiljke brez mask, tudi taki, ki so v karanteni, seveda se večkrat zgodi, da pridejo po pošiljke tudi stranke, ki so okužene z virusom covid-19. Seveda je verjetno še več takih, ki so okuženi, vendar mi tega ne povedo.

Da se izognem prepirom, mnogokrat požrem svoj strah in ponos in se skušam vsaj sam držati zaščitnih ukrepov – če le gre, se držim na razdalji, po predaji pošiljke si nemudoma razkužim roke in telefon, kjer se je stranka podpisala in grem dalje. Povprečno imam na dan neposredni stik s približno 70 strankami, kar seveda zelo poveča rizik okužbe, zato sem med delom zelo previden. In tako opravljam svoje delo, dokler ne dostavim vseh pošiljk.

Še vedno so predvsem zjutraj temperature zelo nizke, delo mi večkrat otežita še dež in sneg in po šestih urah in več v dostavi sem že kar močno premražen, večkrat tudi premočen. Sedaj v tem času nimam nobene možnosti, da bi se med delom ustavil, si za silo odpočil, se malo pogrel, si privoščil kakšen topel čaj in malico, saj so vsi lokali zaprti, do pošte pa imam zelo daleč. 

Nimam nobene možnosti, da bi se med delom ustavil, si za silo odpočil, se malo pogrel, si privoščil kakšen topel čaj in malico, saj so vsi lokali zaprti, do pošte pa imam zelo daleč. 

Po končani dostavi se odpeljem nazaj na pošto, preštejem denar, pregledam pakete in pošiljke, ki jih nisem uspel vročiti, vse skupaj predam obračunskemu delavcu in se odpravim domov. Če imam srečo je zunaj še svetlo - če ne pa bo mogoče jutri boljše. Samo da smo zdravi, si rečem. 

Moj zaključek bi bil, da so mi zdajšnje razmere zelo otežile delo, vsi ti ukrepi, za katere sicer vem, da so potrebni, so precej zahtevni in dostikrat nepraktični. Stranke so v tem času še bolj zahtevne in včasih tudi nervozne, vendar jih razumem. V teh časih nikomur ni lahko, zato že komaj čakam dan, ko se bo moje življenje vrnilo nazaj v  normalne tirnice.

Vse dobro vam želim."

Piše: pismonoša Branko K. 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord