Dijaki in dijakinje o uspešni, dobri gimnaziji – srednji šoli

Dijakinja 1. letnika gimnazije Poljane v Ljubljani

Dobra gimnazija je tista gimnazija, ki spodbuja svoje dijake pri interesih. Pa ne samo pri pouku, mislim predvsem na njihove talente za gledališče, novinarstvo, pisanje ... Mislim, da je dobra gimnazija tista, ki omogoča dijakom udejstvovanje na nekem področju, širšem od navadnega predmetnika. Da organizira dodatna izobraževanja na temo fotografije, filma, tujega jezika in sodeluje pri raznih športnih in umetniških projektih.

Sama mislim, da je slednje veliko pomembnejše, kot npr. kakšno povprečje imajo učenci. Predvsem so pomembni ljudje, torej dijaki in profesorji. Vladati mora neka sproščena klima, po mojem je pomembno, kakšna je komunikacija med profesorji samimi. Pomembne so dejavnosti, kot na primer šolski časopis, radio, festivali, projektni dnevi, gledališke produkcije, ekskurzije, ker te omogočajo medgeneracijsko povezovanje. Potem se počutiš bolj povezanega z življenjem na šoli, spoznaš veliko simpatičnih ljudi.

Vladati mora neki kolektivni duh, da veš, da se lahko obrneš na svoje sošolce, če potrebuješ pomoč. Da veš, da lahko prosiš koga iz višjega letnika za kakšne stare teste. Pomembno je, da se počutiš sprejetega. Da imaš profesorje, ki te podpirajo, ti nudijo pomoč in se znajo včasih malo pošaliti tudi na svoj račun. Seveda je pomembno, kakšen nivo znanja ti da gimnazija in da te profesorji malo 'priganjajo'. Ampak predvsem se mi zdi pomembno, da je vzdušje na šolskih hodnikih pristno in da se dobro počutiš v svojem razredu.

Dijakinja 4. letnika Prve gimnazije v Celju

Kaj mi pomeni dobra gimnazija? Dobra gimnazija je zagotovo gimnazija, ki v sproščenem in mirnem okolju dijaku ponudi zadostno znanje in raznolike izkušnje ter ga čim bolje pripravi na maturo in vse druge preizkušnje, ki ga čakajo po končani srednji šoli. Vsak mladostnik si želi gimnazije, ki bi ponujala veliko zanimivih dejavnosti in raznolik pouk.

Zagotovo si želimo tudi dobrih in izkušenih profesorjev, ki znajo na pravi način podati veliko znanja in lastnih izkušenj. Dobra gimnazija mora dijaka pripraviti na realnost življenja in ga usposobiti za preizkušnje, ki ga čakajo.

Predvidevam pa, da so sproščenost v šoli, zabavne in raznovrstne dejavnosti, pestrost vsakdanjika, dobri odnosi s profesorji in možnost med razrednega druženja želje vsakega gimnazijca.

Dijakinja 4. letnika Prve gimnazije v Celju

Hodim na Prvo gimnazijo v Celju, nad katero na splošno nisem razočarana, vendar bi po mojem okusu res dobra gimnazija bila popolnoma drugačna. Na vsaki gimnaziji bi moral biti zelo dober odnos med profesorji in dijaki, saj bi tako tudi komunikacija med njimi potekala lažje. Snov bi lahko naredili čim bolj zanimivo in nam jo razlagati na čim bolj enostaven in vsakodneven način, da bi nam lažje ostala v glavi.

Profesorji bi morali imeti avtoriteto, ampak vseeno biti sproščeni in prijazni. Gimnazija nas bi morala skozi celotna štiri leta (vsaj od 2. letnika dalje) pripravljati na življenjsko pomembno vprašanje: Kam študirat? Menim, da nas začnejo z informacijami o študiju obveščati prepozno in zato več kot polovica dijakov ni odločena, kam se vpisati tik pred zdajci.

Dobra gimnazija nas bi morala naučiti tudi življenjsko pomembnih stvari, ne samo, kako izračunati ničle pri polinomih, ampak tudi vsakodnevne stvari, recimo kako vklopiti pralni stroj.

Dijakinja 4. letnika Prve gimnazije v Celju

Dobra gimnazija je tista, ki ima zaposlene primerne ljudi, ki so za svoje delo dejansko usposobljeni in se na svoje področje zares spoznajo. Ponujala naj bi možnost odlične izobrazbe, ki bi nam pozneje omogočila študij na želeni fakulteti. Od nas naj zahteva toliko, kolikor je sama dala nam (profesorji, ki veliko zahtevajo, naj pri pouku temu primerno učijo).

Dijak 4. letnika Gimnazije Lava, Šolski center Celje

Dobra gimnazija je gimnazija z dobrimi ljudmi in dobrimi medsebojnimi odnosi. Ponujala naj bi možnost osebnostnega razvoja, sproščeno vzdušje, dobre človeške odnose. Od dijakov bi zahtevala splošno razgledanost, vzor kultiviranega obnašanja, osnove bontona.

Dijakinja 4. letnika Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru

Zame naj bi dobra gimnazija ponujala kakovostno podajanje snovi. Zakaj kakovostno? Ker gre za temelj znanja, ki ga bo vsaj del vsak izmed nas potreboval tudi pri nadaljnjem študiju. Ni prav, da tako zapuščamo gimnazijske klopi z mislijo, da imamo luk­njo pri katerem predmetu in jo bomo morali sami nadomestiti, če bomo študirali tisto, kar želimo.

Menim, da mora dobra gimnazija tudi razgibavati naše sive celice. Treba je spodbujati samostojno delo, razmišljanje in iskanje rešitev problemov. K temu tudi prispevajo različni načini podajanja snovi. Tudi s preverjanji je pomembno, da preverjajo razmišljanje in povezovanje, ne pa le 'preslikovanje' znanja na papir. Kljub vsemu pa je pomembno tudi to, da so odnosi med profesorji in dijaki dobri.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ