Do konca leta v načrtu stalna krizna shema skrajšanega delovnika

Kot so pojasnili na ministrstvu za delo, želijo s stalno krizno shemo subvencioniranega skrajšanega delovnika okrepiti odpornost trga dela, saj izkušnje v času covidne krize kažejo, "da je v primeru gospodarskih šokov in epidemij potreben hiter odziv".

Shema, ki je predvidena tudi v načrtu za okrevanje in odpornost, naj bi bila glede na ukrep, ki smo ga imeli v epidemiji, nadgrajena. Po navedbah ministrstva bo vključevala usposabljanje ali izobraževanje delavcev, začasno zaposlenih na skrajšanem delavniku, s čimer naj bi se okrepilo njihove kompetence in povečalo njihovo zaposljivost.

O podrobnostih sheme, kot so pogoji za vključitev vanjo, pa na ministrstvu niso spregovorili, saj da je za to še prezgodaj.

Delodajalci pripravljeni, sindikati previdni

Tovrstni sistemski rešitvi so zelo naklonjeni delodajalci. "Podpiramo, da bi tudi v Sloveniji ta ukrep uvedli kot trajni ukrep, ki bi ga podjetja v kriznih razmerah lahko pod vnaprej določenimi pogoji koristila in tako ne bi bila odvisna od sprejemanja posameznih protikriznih zakonodajnih paketov," je poudaril izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček.

Krizna shema bi pripomogla k večji predvidljivosti za poslovne subjekte in preprečitvi težav, ki so se pojavljale predvsem v prvem obdobju koronske krize, ko so se ukrepi pogosto spreminjali ter uveljavljali za nazaj, je poudaril. "Posledično je to oteževalo spremljanje in zagotavljanje skladnosti z zakonodajo podjetjem, kar je tudi slabo za pravno varnost," je dodal.

Na sindikalni strani so, dokler se ne seznanijo s predlogom, bolj zadržani. "Vsekakor menimo, da bi bilo treba za razliko od ureditve, ki je veljala v času epidemije, skrajšan delovni čas bistveno bolj povezovati z vključevanjem zaposlenih, ki so na skrajšanem delovnem času, v izobraževanje in usposabljanje, po možnosti v programe in vsebine na področjih zelenega prehoda in digitalne preobrazbe," je dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek.

Izpostavil je še, da bi morali biti zelo jasno določeni tako pogoji za vključitev v shemo kot obveznosti in pravice vključenih delodajalcev in zaposlenih, predvidena bi morala biti tudi prepoved odpuščanja določeno obdobje po izteku koriščenja ukrepa. Rešitve bi bilo treba pred nujno uskladiti s socialnimi partnerji, je podčrtal.

Zgled nemška ureditev?

Na nemški primer sogovornika gledata različno. Nemci so sicer shemo skrajšanega delovnika prvič preizkusili med finančno in gospodarsko krizo pred dobrim desetletjem. Na voljo je vsem podjetjem, ki se prijavijo pri zvezni agenciji za delo. Pred koronsko krizo so se lahko vanjo vključila podjetja, ki so poročala, da je ogroženih vsaj 33 odstotkov njihovih zaposlenih, ob težavah zaradi covida-19 pa so nemške oblasti ta prag znižale na 10 odstotkov.

Ta sistem bi veljalo po Gorenščkovem mnenju preučiti in "v neki obliki uvesti tudi v Sloveniji". Prag pri 10 odstotkih zaposlenih se mu zdi ustrezen, saj je strošek zaščite delovnih mest precej nižji kot strošek države v primeru prehoda v brezposelnost in dodatnih finančnih spodbud za iskanje nove zaposlitve.

Počivavšek pa je ocenil, da bi nemška shema pri nas prišla v poštev v primeru, da bi ukrep preprečil odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev in če bi se ga kombiniralo z vključitvijo zaposlenih v izobraževanje ali usposabljanje. Pomembne bodo tudi varovalke zoper zlorabe instituta, je menil.

V Sloveniji med epidemijo dve ureditvi

V Sloveniji je zaradi posledic epidemije covida-19 subvencionirani skrajšani delovnik prvi prinesel tretji protikoronski zakon (PKP3). Osrednji pogoj za delodajalce je predvidel, da vsaj desetini zaposlenih ne morejo zagotavljati 90 odstotkov dela, za delavce pa, da opravijo vsaj polovičen delovnik.

Delodajalci so za izplačilo 80-odstotnega nadomestila plače delavcu za čas, ko ni delal, sprva prejeli državne subvencije v fiksnem znesku. Mesečna subvencija za 20 ur tedensko je znašala 448 evrov, za 15 ur tedensko 336 evrov, za 10 ur tedensko 224 evrov in za pet ur tedensko 112 evrov.

Vlada je nato v devetem protikoronskem zakonu (PKP9) ukrep subvencioniranega skrajšanja delovnega časa s 1. julijem lani prenovila, s koncem septembra pa je potekel. V skladu z njim je bil delodajalec upravičen do delnega povračila v višini 80 odstotkov nadomestila plače zaposlenega, in ne več do fiksne subvencije. Povračilo je bilo omejeno s polovico povprečne mesečne plače za leto 2020.

Ta zakon je zaostril tudi pogoje za upravičence do ukrepa. Med drugim je dodal pogoj, po katerem je bilo subvencioniranje dostopno le tistim, ki jim je bilo z vladnim predpisom omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti. Dopustno mejo deleža prihodkov delodajalca iz javnih virov v preteklem letu je zvišal s 50 na 70 odstotkov.

Vključenih okoli 53.000 delavcev

Subvencionirani skrajšani delovnik je v času covida-19 koristilo 10.770 delodajalcev za 53.358 delavcev, pri čemer je na ukrep po PKP9 odpadlo le 306 delodajalcev za 873 oseb. Za shemo je bilo po obeh zakonih izplačanih 73,7 milijona evrov, na voljo pa je bilo 79,9 milijona evrov, kažejo podatki, ki jih je STA pridobila od Zavoda RS za zaposlovanje. Okoli 40 odstotkov subvencioniranih delovnih mest je bilo v predelovalnih dejavnostih, petina v trgovini, 13 odstotkov v gostinstvu, ostala pa v drugih panogah.

Ukrep je bil po Gorenščkovih besedah do julija lani dobro sprejet, potem ko je bil prenovljen, pa nič več, saj da je zaradi pogoja o onemogočenem opravljanju dejavnosti postal neuporaben.

"Obseg uporabe tega instituta je bil bistveno manjši od pričakovanega, predvsem zato, ker je bila večino časa vzporedno na razpolago shema povračila dela plače za čas čakanja na delo," pa je povzel Počivavšek. Obžaloval je, da se ni zaposlenih na skrajšanem delovniku dokvalificiralo ali prekvalificiralo ter da se ukrepa ni izkoristilo za pilotni program za skrajševanje polnega delovnega časa s 40 na 36 ali 32 ur tedensko ob nespremenjenem plačilu.

Turistično gostinska zbornica Slovenije je medtem ob hitrem širjenju okužb s koronavirusno različico omikron na vlado ter ministrstvi za gospodarstvo in za zdravje te dni naslovila zahtevo po takojšnji vnovični uvedbi sofinanciranja skrajšanega delovnega časa za celotno turistično gospodarstvo z osnovo v višini povprečne plače, kot jo je predvideval PKP9.

Piše Marjetka Nared

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord