Drugi val pandemije uničuje upanje na hitro okrevanje v Evropi

"Drugi val pandemije sproža še več negotovosti in uničuje naše upanje na hitro okrevanje. Gospodarstvo se na raven pred pandemijo ne bo vrnilo pred letom 2022," je ob objavi napovedi ocenil izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za gospodarske zadeve.

"Nikoli nismo računali na okrevanje v obliki črke V. Zdaj zagotovo vemo, da ga ne bo," pa je poudaril evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni, ki je danes v Bruslju predstavil napoved.

Komisija stanje povzema z besedami, da je gospodarstvo v Evropi v prvi polovici leta doživelo hud šok in nato ob postopnem odpravljanju omejevalnih ukrepov močno okrevalo v tretjem četrtletju, a vnovičen razmah pandemije v minulih tednih in vnovični ukrepi za zajezitev širjenja virusa so to prekinili. V trenutnih epidemioloških razmerah je gospodarska napoved izjemno negotova.

Območju evra komisija za letos napoveduje 7,8-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), kar je nekoliko bolje kot julija, ko mu je napovedala 8,7-odstotnega. Obete za rast v prihodnjem letu je v primerjavi z julijem občutno poslabšala - s 6,1 odstotka na 4,2 odstotka. Za leto 2022 pa mu napoveduje triodstotno rast.

Celotni EU napoveduje za letos 7,4-odstotno krčenje BDP, v prihodnjem letu 4,1-odstotno rast, v letu 2022 pa triodstotno. Tudi v tem primeru je napoved za letos nekoliko boljša kot julija, obeti za rast v prihodnjem letu pa slabši.

Napoved za Slovenijo 

Napoved za Slovenijo za letos je komisija v primerjavi z julijem nekoliko poslabšala na 7,1-odstotni padec BDP. Za odstotno točko je poslabšala tudi obete za prihodnje leto, ko ji napoveduje 5,1-odstotno rast. V letu 2022 pa naj bi Slovenija po bruseljski napovedi beležila 3,8-odstotno rast.

Vpliv pandemije na gospodarstvo se po državah EU precej razlikuje in enako velja za napovedi glede okrevanja. Od večjih držav naj bi se do konca leta 2022 na predkrizno gospodarsko raven vrnili le Nemčija in Poljska.

Komisija je napoved za letos sicer izboljšala za večino članic. Najslabša je za Španijo, ki je tudi edina z dvomestno številko v tem letu - beležila naj bi 12,4-odstotno krčenje BDP. Najmanjše skrčenje BDP, za nekoliko več kot dva odstotka, pa naj bi beležili Irska in Litva.

Brezposelnost se je povečala

A je to povečanje glede na padec gospodarske dejavnosti po navedbah komisije razmeroma omejeno. Območje evra naj bi v tem letu beležilo 8,3-odstotno brezposelnost, v prihodnjem letu 9,4-odstotno, v letu 2022 pa naj bi se ta znova zmanjšala na 8,9 odstotka. Za celotno EU so te številke 7,7 odstotka, 8,6 odstotka in osem odstotkov.

V Sloveniji so številni ukrepi trg dela zavarovali pred učinkom strmega padca BDP. Za letos komisija Sloveniji napoveduje petodstotno brezposelnost, kar je pol odstotne točke več kot lani ter bistveno manj kot v povprečju v območju evra in EU. V prihodnjem letu naj bi se ta zmanjšala na 4,8 odstotka, v letu 2022 pa še za 0,4 odstotne točke.

Sprejemanje izjemnih ukrepov za ublažitev pandemičnega šoka za gospodarstvo vodi v občutno rast javnofinančnih primanjkljajev in javnega dolga. Javnofinančni primanjkljaj v območju evra naj bi se v primerjavi z lanskim letom povečal z 0,6 odstotka na 8,8 odstotka BDP v tem letu, nato pa naj bi se v prihodnjem letu spet zmanjšal na 6,4 odstotka, v letu 2022 pa na 4,7 odstotka BDP.

Največje javnofinančne primanjkljaje - nad desetimi odstotki BDP - naj bi letos beležile države, ki jih je pandemija najbolj prizadela: Belgija, Francija, Italija in Španija.

Javni dolg v območju evra pa naj bi se v primerjavi z lanskim letom povečal s 85,9 odstotka BDP na 101,7 odstotka BDP v tem letu, na 102,3 odstotka BDP v prihodnjem letu in na 102,6 odstotka BDP v letu 2022.

Sloveniji komisija za letos napoveduje javnofinančni primanjkljaj v višini 8,7 odstotka BDP, v prihodnjem letu 6,4-odstotnega, v letu 2022 pa naj bi bil pri 5,1 odstotka BDP. Javni dolg pa naj bi letos znašal 82,2 odstotka BDP, prihodnje leto 80,2 odstotka BDP, v letu 2022 pa 79,8 odstotka BDP.

Jesenska gospodarska napoved

V Bruslju izpostavljajo izjemno negotovost in tveganja, ki spremljajo tokratno jesensko gospodarsko napoved. Glavno tveganje je nadaljnje slabšanje epidemiološkega položaja. Kot morebitna pozitivna dejavnika pa izpostavljajo sprejetje julija dogovorjenega svežnja za okrevanje in trgovinskega sporazuma z Združenim kraljestvom.

Izpostavljajo tudi, da se je sedaj treba osredotočiti na izvajanje že sprejetih dogovorov, ne na razpravo o dodatnih ukrepih zaradi drugega, še močnejšega vala pandemije.

Pripravila dopisnica STA iz Bruslja Petra von Wüllerstorff

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec