DZ s 66 glasovi za in osem proti podprl predlog referendumske novele

Novela zakona o referendumu in ljudski iniciativi ureja postopek ravnanja DZ v primerih, ko bi bil referendum na določen zakon skladno z ustavno določenimi razlogi nedopusten. Ustava namreč določa, da referenduma med drugim ni mogoče razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč.

Po noveli bi bili lahko takšni zakoni razglašeni in uveljavljeni takoj, ko ne bo več zadržkov morebitnega veta državnega sveta. Z novelo bi tako pridobili do osem dni krajšo časovnico tudi pri postopkih sprejemanja novih ukrepov za blažitev posledic epidemije.

Še pred glasovanjem o predlogu novele so poslanci glasovali tudi o predlogu dopolnila LMŠ, s katerim so skušali v največji opozicijski stranki v novelo dodati določbo, da bi morala poleg vlade sklep, da referenduma o nekem zakonu ni utemeljeno sklicati, podpreti tudi dve tretjini prisotnih poslancev.

K podpori dopolnila so opozicijske poslance pozvali v Levici. A že v razpravi so to možnost kritizirali ne le v koalicijskih poslanskih skupinah, temveč tudi v SD in SAB. Večina v DZ je tako glasovala proti predlaganemu dopolnilu.

S 66 glasovi proti osmim pa so prisotni poslanci podprli novelo zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Kot je v razpravi poudaril minister za javno upravo Boštjan Koritnik, je ta nujna, da bi lahko ukrepe za pomoč ljudem in gospodarstvu ob epidemiji koronavirusa uveljavili čim hitreje. "Pomoč pa rabijo vsi, ne glede na politično pripadnost, verske in druge usmeritve," je dejal.

"Novele ne sprejemamo za to vlado, ampak za katero koli vlado, ki se bo znašla v takih razmerah," je poudaril Koritnik. Izpostavil je, da bo vlada v primeru sprejetja te novele prihranila osem dni časa pri sprejemanju protikriznih ukrepov.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord