Epidemija še naprej krepi priljubljenost plačilnih kartic in spletnih nakupov

Prek spleta po ugotovitvah najnovejše raziskave Masterindex, ki jo ponudnik plačilnih storitev Mastercard v Sloveniji izvaja od leta 2009, nakupuje 76 odstotkov Slovencev, kar je 12 odstotnih točk več kot leta 2015. Največja rast je opazna prav v zadnjem letu, ko se svet sooča s pandemijo covida-19.

Močna avtentikacija kupcev se zdi pomembna 89 odstotkom vprašanih. Biometriji že zaupa šest odstotkov vprašanih, potencialno pa bi jih biometrične podatke pri plačevanju uporabljalo 30 odstotkov. Slovenci sicer najpogosteje zaupajo potrjevanju nakupov s kodo PIN (27 odstotkov).

Tudi plačila z mobilnimi telefoni in storitve mobilnega bančništva uporablja vse več Slovencev. Z mobilnimi telefoni plačuje 40 odstotkov vprašanih, storitve mobilnega bančništva pa jih uporablja 57 odstotkov.

Prav tako narašča naklonjenost plačevanju prek mobilnih aplikacij - pred petimi leti je to počelo 34 odstotkov vprašanih, danes pa že skoraj 60 odstotkov. Takšnih, ki bi povsem nadomestili klasična plačila s plačili prek mobilnega telefona, je že več kot tretjina.

Slovenci od vseh metod plačil najraje uporabljajo debetno kartico

Leta 2016 je bil delež uporabnikov debetne kartice 35-odstoten, letos pa je skoraj 50-odstoten. Za 77 odstotkov vprašanih je to obenem najbolj priljubljena plačilna kartica. Delež vprašanih, ki raje plačujejo z gotovino, se je letos v primerjavi z lanskim letom zmanjšal za sedem odstotnih točk na 24 odstotkov.

Povečuje se tudi uporaba plačilnih kartic na spletu. V slovenskih spletnih trgovinah s kartico plačuje 60 odstotkov kupcev, kar je šest odstotnih točk več kot lani. Delež plačil z gotovino po povzetju je upadel za pet odstotnih točk na 39 odstotkov.

Sodelujoče v raziskavi so povprašali tudi po njihovem finančnem stanju. Da se je njihovo finančno stanje poslabšalo, jih je letos odgovorilo 27 odstotkov, lani pa 13 odstotkov, kar je po navedbah Mastercarda skoraj nedvomno posledica epidemije.

Povečal pa se je delež tistih, ki v naslednjem letu pričakujejo poslabšanje svojega finančnega stanja (iz lanskih 11 odstotkov na letošnjih 25 odstotkov). Kljub temu ostaja splošno finančno stanje gospodinjstev optimistično - 57 odstotkom uspe prihraniti vsaj nekaj denarja.

Raziskavo je oktobra na reprezentativnem vzorcu več kot tisoč posameznikov, starih med 18 in 55 let, s sistemom računalniško podprtega spletnega anketiranja izvedla agencija Mediana.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel