Po preizkušenem receptu, ne da bi (razen povečane verjetnosti kraje, kar pa načeloma velja kar za večino opisanih avtomobilov) karkoli tvegali, posezite po enajstki. Tako poznavalci, še bolj pa lastniki ljubkovalno kličejo porscheja 911. Najbolje je, da se – če hočete biti eden izmed njih – tega imena hitro privadite. Lepo je tudi, da vam je enajstka že kar takoj všeč, ni pa nujno, saj jo boste zelo verjetno hitro vzljubili. Ostane še zadnja faza: da enajstko kupite. Zgrešiti torej ne morete, v krogu lastnikov pa boste zagotovo zažgali, če boste odkartali za turbo. S tem boste pridobili še sto dodatnih konj, vseh 420 skupaj pa bo hudo živčnih, čakajoč na ukaze dobrega jezdeca.

Enajstka ima lepo lastnost: naj govorijo, kar hočejo, ampak vsak 911 je skoraj enako uporaben na pisti in v vlogi čisto vsakdanjega avtomobila za skakanje po dnevnih opravkih. Seveda je lepo, če so ti opravki drug od drugega oddaljeni kar nekaj kilometrov prazne ceste, ni pa nujno. Le vidljivosti izza volanskega obroča ne bi ravno obešali na zvon Notredamske katedrale. Ampak to ni izključna slabost porscheja 911; s tem se »bahajo« vsi kupeji, številni enajstko celo prekašajo.

Enajstka ima tudi lepo in dolgo zgodovino. Moški del družine Porsche je lepo zastavil, pametno zakoličil izhodišča in spretno izkoristil dane tehnične okvire. Edino, kar utegne koga zmotiti, je, da je bil v svojih povojih porsche 911 hrošč kupe. Ampak plenice je že davno snel, medtem pa še shodil, mutiral, prerasel puberteto in se zrelo postavil na noge. Če niste suhoparen tehnični frik, če vidite vse njegove adute, porsche 911 nima pravega neposrednega tekmeca. Razen samega sebe.

Enajstk je cela družina; nekaj različic karoserij, nekaj motorjev, plus tehnične poslastice. Če ste v vrsti za turbo, dobro razmislite o keramičnih zavorah, ki si jih z njim lahko privoščite za ustrezno dodatno nakazilo na račun firme Porsche. Hudič z njimi enako hitro pospešuje in vozi, zavira pa še prepričljiveje. Z njimi ali brez njih pa – prvovrstni užitki. Kot rečeno: vzamete dan dopusta, odpeljete mularijo po vzgojno-varstvenih ustanovah, gospo k frizerju (kot lastniku takšnega avtomobila vam ne bo težko urejanje pričeske vaše dame podaljšati s kozmetičarko, solarijem, fitnesom in na koncu še z nakupi, kar naj bi zadostovalo za dva delavnika), potem pa se odpeljete na Grobnik.

Brez skrbi! Okej, pamet v roke, ne glede na količino vozniškega znanja začnite zmerno in stopnjujte tempo. Bencin ne bo bistvena postavka, če pa imate kondicijo, lahko v nekaj urah naberete precejšnje število insektov (tudi na stranskih šipah) in gume izrabite do platna. Na ravnini se bo hitrost približala 300 kilometrom na uro. Potne roke!

No, ja, s porschejem 911 nedvomno izstopate, ampak če bi se ob vas ustavil krvavo oranžen murcielago, bi v trenutku postali eden od mnogih pod točko razno. Brez podedovanih tehničnih genov kot 911 je (lamborghini) murcielago obremenjen le z eno mislijo: biti boljši od ferrarijev. Tako je mislil stari Ferruccio, ko se je loteval prvega lamba, potem so zadeve stekle, se malo ustavile pa spet stekle, na koncu je vskočil Audi in danes je njihov vrhunski model prav takšen murcielago.

Ime znamke je sinonim za superšportne izdelke, marsikdo pa sploh ne ve, da je tudi to priimek nekega človeka (in še manj, da je ta človek kruh služil z izdelovanjem traktorjev), že nekaj desetletij pa so lamboti z značko bika poimenovani po – bikih. Pa ne kar nekih bikih iz hlevov nekih kmetov! Po čistokrvnih, plemenskih bikih.

In murcielago je zanimiv bik. Čeden, da se dvignejo dlake na rokah. Vanj zlesti, četudi se vrata velikodušno (in postavljaško) odpro navzgor, ni preprosto. Sedež je skoraj na tleh in zlesti čez prag je svojevrsten dosežek. Dobro je tudi, če niste zavaljen kot kak Bavarec, ampak recimo temu povprečno razvit možakar.

Potem ko le sedite v njem, pa je res lepo. Čk-fiu-fiu-fiu (zvok, kot bi poslušali le vrtenje elektromotorja) bauhrrrrrr. Motor steče s pokom, ki se zvezno takoj prelevi v rohnenje dirkaškega dvanajstvaljnika. 580 jih nestrpno čaka, da jim ostroge zarinete v boke. Uživajo. Zvok naježi še tiste dlake, ki so prej ostale nevzdražene, voznika pa nehote prisili, da misli le na eno – na zlitje človeka in stroja.

Lambo ni tako hvaležen kot enajstka. Pista? Absolutno. Avtocesta? Tudi. Deželna cesta? Kakor katera. Mesto? Raje ga parkirajte ob (tudi vaš) grand cherokee, da bo življenje lažje. Ali pa si za mestne ulice omislite kar minija, in to cooperja S. Ta bo služil vse tja do pist s srednje dolgimi ravninami. Saj veste, 163 konj je v primerjavi z zgoraj navedenimi le nekako ... malo. Oziroma – kakor vzamete. Cooper S je lahko čudovit: gospa bo vesela vsakodnevna uporabnica, ne da bi (morda pa tudi ,da dame ne bodo užaljene!) sploh vedela, na čem jezdi. Bavarci tehniko namreč dobro obvladajo, zato je mini tako prijeten v vožnji, da kar kliče po tem, da sedete vanj brez cilja in se vozite ... in vozite ... in vozite.

Do cilja in še čez. Je tisti, ki ne utruja. Čez Vršič se bo izkazal z okretnostjo, »handlingom«, navorom, natančnostjo volana, na ravninah ne bo težko prehitevati, vsak ovinek, tak ali drugačen, pa bo svojevrsten užitek. Pustil se bo peljati lagodno ali športno dirkaško, nikoli ne bo tarnal. Le v Pariz ali na podobno oddaljen cilj se ravno ni treba odpraviti z njim. Vse drugo bo užitek.

Kaj pa pravite na surovino? Impreza WRX STi je ena redkih replik avtomobilov, ki čisto resno odmetavajo koščke gume in kamenja v vrhunskih bojih za razna prvenstva v reliju, vse tja do svetovnega. Da, je že res, ime znamke v naših krajih ni ravno čislano kot zgornje tri, tudi videz vas ne sili v resno razmišljanje, ali bi avtomobil postavil v garažo ali raje kar v dnevno sobo. Zato se morda zdi njegova cena visoka. Ampak če se takšne impreze lotite z drugega zornega kota, malo manj obremenjeno z imidžem, in če so na prvem mestu vozne lastnosti – potem resno razmislite o njej. Se pravi: ne pritegne z zunanjim videzom, tudi notranjost ne navdušuje, vožnja pa je (lahko) čisti užitek – ampak voznik mora imeti kar nekaj izkušenj.

S tako imprezo se boste lahko čisto normalno vozili vsak dan, če pa ujamete kakšno zavito cesto, po možnosti makadamsko, potem se pripravite na brizganje adrenalina. Verjetno v takih okoliščinah nima veliko tekmecev, zlasti ne na slovenskem trgu. Vesel bi jo bil (skoraj) vsak relist, pa tudi vsakdo, kdor bi to rad bil, a iz različnih razlogov ni. Na njenem terenu ne pomaga niti Schumacher v murcielagu ali Montoya v M3. Iz nje boste vedno izstopili ponosno in zmagoslavno, seveda le, če bo to tam, kjer boste hoteli vi.

Tudi impreza se namreč kljub vrhunskemu štirikolesnemu pogonu lahko znajde na oni strani roba ceste, tako kot vsi trije prej omenjeni. V trenutku, ko zapustite zamišljeno pot gibanja, se prav vsi užitki končajo. Zelo nerodno je, če je na sosednjem sedežu ljubica, in še bolj, če se – bog ne daj – nezgoda ne konča le s stolčeno pločevino in mehaniko.

Porsche 911 turbo

• 1540 kg
• 3,6 litra, 6 valjev, bokser, turbo
• 420 KM
• stalen 4-kolesni pogon
• 305 km/h
• 4,2 sekunde do 100 km/h
• užitek v vožnji: 5 od 5 (pista)
• uspeh pri nežnem spolu: 4 od 5
• cena: 33.438.000 sit

Lamborghini murcielago

• 1650 kg
• 6,2 litra, V 12
• 580 KM
• stalen 4-kolesni pogon
• preko 330 km/h
• 3,85 sekunde do 100 km/h
• užitek v vožnji: 5 od 5 (pista)
• uspeh pri nežnem spolu: 5 od 5
• cena v Italiji: 232.371 €

Mini cooper S

• 1140 kg
• 1,6 litra, 4 valji, vrstni, mehansko puhalo
• 163 KM
• prednji pogon
• 218 km/h
• 7,4 sekunde do 100 km/h
• užitek v vožnji: 3 od 5 (vse, razen dolge poti)
• uspeh pri nežnem spolu: 3 od 5
• cena: 5.414.000 sit

Subaru impreza WRX STi

• 1470 kg
• 2 litra, 4 valji, bokser, turbo
• 265 KM
• stalen 4-kolesni pogon
• 244 km/h
• 5,5 sekunde do 100 km/h
• užitek v vožnji: 5 od 5 (zavite ceste)
• uspeh pri nežnem spolu: 0 od 5
• cena: 9.510.000 sit

TEKST: Vinko Kernc

FOTO: Aleš Pavletič, Bor Dobrin, Saša Kapetanovič, Porsche

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord