Forum: Molekula, ki nas bo vse ubila?

Med nami je zavladala holesterolhisterija. Holesterol je postal predmet naših vsakdanjih pogovorov, vroča tema, ki se ji ni mogoče izogniti, moreči strah, ki ga ni mogoče potlačiti.

Holesterol naš vsakdanji

Vse pogosteje je slišati pogovor:

»Oho, pozdravljen, kako si kaj?«

»Slabo, slabo, dvignil se mi je holesterol. In kako se imaš ti?«

»Ti povem, odlično! Krasno se počutim, meni je padel na normalo.«

Časi se spreminjajo, včasih smo pogovore začenjali z vremenom, danes s holesterolom. Zdravniki nas opozarjajo, naj se izogibamo hrane s holesterolom, marketing prehrambne industrije nam kot rešitev ponuja hrano brez holesterola, farmacija nas želi zdraviti s tableti za zniževanje holesterola. Holesterol, holesterol … od vsepovsod le holesterol!

Zverižena organska molekula je postala mit, simbol grozeče bolezni in tudi velik biznis. Danes so pač taki časi, da so vse bolezni predvsem dober posel, kajti preventivna medicina je že dolgo v senci bleščeče in seveda donosne kurative. Od povsod slišimo: »Pazite na svoje zdravje, kajti pregrešni maščobni zlodej vam zapaca žile, predvsem tisti drobni splet žilic, ki hranijo vaše srce, in vas po hitrem postopku spravi v najbližji kardiovaskularni oddelek.«

Spoštovanih bralcev ne bom utrujal z rezultati številnih biokemičnih metod, ki raziskujejo metabolizem naših teles. Naj bo dovolj, če povem, da je holesterol življenjsko potrebna sestavina, zato ga naš organizem sintetizira sam, če ga primanjkuje v prehrani. Biokemik bi vam povedal takole:

»Dve molekuli aktivirane ocetne kisline se povežeta v acetil CoA, na katerega se s kondenzacijo poveže še tretja. Nastane beta-hidroksi-beta-metil-glutaril CoA, ki se ob redukciji spremeni v mevalonsko kislino, ključno snov za sintezo izoprenoidov, med katere spada tudi holesterol.« Toda groza biokemičnega kurikuluma s tem še ni končana:

»Mevalonska kislina se prek pirofosfatne forme spremeni v izopentenil-pirofosfat, ta v dimetilalil-pirofosfat, ta v farnezil-pirofosfat in nerolidil-pirofosfat ter končno v skvalen, ki se prek lanosterola pretvori v holesterol.« In zakaj vam govorim o teh biokemičnih formah, ki večini ne povedo ničesar?

Osnovni delci

Razlog je preprost, kajti naš organizem ustvarja vse potrebne snovi (razen nekaj esencialnih, ki jih moramo pridobiti s hrano), torej tudi holesterol, iz osnovnega zidaka, osnovnega metabolita, ki se imenuje acetil CoA. Povedano drugače, vsa hrana, ki jo zaužijemo, se razgradi do osnovnega zidaka acetil CoA, ki tvori metabolično skladišče, iz katerega organizem potem sintetizira vse snovi, ki so potrebne za življenje.

Naj uporabim primerjavo z zidaki in zidarskim delom: iz enakih zidakov lahko zidarji, glede na predloženi gradbeni načrt, zgradijo karkoli: šolo, tovarno, bolnišnico, katedralo ali stanovanjski blok. Vidna pestrost izvedb in fasada prekrijeta enovitost osnove vseh različnih gradenj, osnovni zidaki so zakriti. Gledano mehanicistično bi lahko rekli takole: v človeškem organizmu je osnovni zidak acetil CoA, zidarji so vse celice, gradbeni načrt pa je shranjen v arhivu našega genskega zapisa.

Naša jetra uspešno sintetizirajo (odvisno od naših trenutnih potreb) od enega do štirih gramov holesterola na dan. Eno kokošje jajce vsebuje 0,25 grama holesterola. To pomeni, da naša jetra vsak dan sintetizirajo količino holesterola, ki je enakovredna užitju štirih do šestnajstih jajc na dan. Sposobnost sinteze holesterola pa ima prav vsaka celica našega organizma. Holesterol torej sintetizira organizem sam, in to ne glede na vrsto hrane, ki jo jemo.

Drugo, kar je pomembno vedeti, je, da se holesterol ne nalaga kot površinski depozit na notranjih stenah žil, ampak se vgrajuje v samo ostenje žilja.

Vrsta raziskav celo pritrjuje tezi, da prisotnost holesterola v stenju žil pripomore k izboljšanju stanja žilja. Rezultati drugih raziskav govore, da se ob pomanjkanju vitaminov B-6, B-12 in folne kisline začne pomembna aminokislina metionin hitro spreminjati v homocistein, katerega količina naraste. Slednji pa je tič posebne sorte, saj toksično deluje na celice in dokazano povzroča gubanje notranjih sten ožilja, s tem pa sproža idealne razmere za nastajanje vsakovrstnih oblog (tudi holesterolskih), ki ožijo lumen žilja.

Čeprav torej holesterol ni primarni krivec za koronarna obolenja, ampak je v najboljšem primeru le eden od posrednih povzročiteljev, je postal žrtveno jagnje neke prevladujoče hipoteze uradne stroke. Odgovor je pri roki. Zdrava prehrana, ki dnevno vsebuje 50 mg vitamina B-6, 0,1 mg vitamina B-12 in 0,4 mg folne kisline, nam zagotavlja, da ne glede na dnevni vnos použitega holesterola ohranjamo svoje zdravje. Velja poskusiti!

Mastno ni krasno

Naslednji dejavnik tveganja je predvsem stanje maščob in olj v naši vsakodnevni prehrani. Vse mehanično-kemične manipulacije, ki jih prehrambna industrija izvaja z naravnimi olji in maščobami, bistveno spremenijo njihovo biološko vrednost. Ob tem moramo prepoznati profitne cilje industrijske proizvodnje hrane. Ti so: čim več, čim hitreje, čim obstojneje, skratka čim ceneje. In zaradi uporabljene agresivne tehnologije postanejo procesirane maščobe in olja popolni tujki v naravnem človekovem metabolizmu, ker se spremenijo v t. i. trans-nenasičene forme.

Vsa procesirana rastlinska olja in prehrambni izdelki, ki jih vsebujejo, so polni transizomeričnih nenasičenih maščob, ki povzročajo vrsto patoloških sprememb, kot so kronična vnetja sluznice prebavil, koronarna obolenja in tudi kancerogenezo.

Krona vseh manipulacij v prehrani pa je vsekakor margarina. V zgodovini margarine so temu toliko opevanemu hranilu dodajali številne snovi, katerih izjemno nevarnost za zdravje po dolgih letih prepoznavamo šele sedaj. Nič drugače ni dandanes, le s to razliko, da bomo tveganja številnih aditivov spoznali šele v prihodnosti.

Margarinska bajka se je začela z izgonom zdravstveno tveganega masla in njegovim priporočenim nadomeščanjem s čudežno margarino. Seveda pa margarina ni edini primer, je le najbolj v nebo vpijoč.

Tisočletja so se ljudje prehranjevali z maslom in obolenja srca in ožilja so bila tako rekoč neznana. Za poslastico naj vam serviram podatek, da premore strokovna medicinska literatura prvi uradni zapis primera koronarnega obolenja srca šele leta 1910! Danes je koronarni insult poglavitni vzrok prezgodnje smrti, seveda v razvitem svetu. Torej je nekaj hudo narobe v hrani, ki jo jemo oziroma smo jo začeli jesti v začetku 20. stoletja!

Le paradoks

Stroko je presenetil t. i. »francoski paradoks«. Francozi, sicer dobro znani kot hudi jedci mastnega, nesorazmerno redkeje obolevajo za koronarnimi obolenji. Kljub maščobnemu obilju na mizi jih zloglasni srčni infarkt sploh ne prizadeva toliko, kolikor bi pričakovali. Razlaga, ki je ostala dolgo prikrita javnosti, pa je popolnoma preprosta: Francozi v hrani ne uporabljajo trans-nenasičenih maščob.

Poleg Francozov lahko omenimo še naravna ljudstva, npr. Eskime, ki s pretežno mesno hrano zaužijejo ogromne količine holesterola, kar se izkazuje tudi z izjemno visokimi koncentracijami v njihovi krvi, vendar so koronarna obolenja med Eskimi zelo redka. Problem geneze koronarnih obolenj najbrž tiči nekje drugje, morda v še neznani sestavini nenaravne procesirane hrane, ki jo uživajo ljudje razvitih dežel.

Priporočam vam, da se ne trapite preveč s holesterolom, hkrati pa pustimo zabavo tistim, ki žele uživati v delčku kolektivne holesterolske hipohondrije.

Če pa se raven holesterola v vaši krvi le preveč dvigne in se s tem poveča tveganje sekundarnega nalaganja te zgage v stene ožilja (glej homocistein), ni nujno, da takoj posežete po tabletah za zniževanje holesterola, saj imajo te številne negativne učinke na absorpcijo drugih hranil in delovanje jeter. Poskusite z zdravilnim česnom, manj znanim riževim oljem ali pa z nekdanjo grozo malih otrok – ribjim oljem. Koristen je tudi pomik k večjemu deležu vegetarijanske hrane.

Brez holesterola ni seksa

Uradna medicina še vedno grmi proti holesterolu kot izvornemu krivcu koronarnih obolenj. Toda holesterol ni izvorni krivec, povečana koncentracija holesterola v naši krvi je posledica nekih drugih procesov, ne pa vzrok vsega zla. Ko bo medicina nekega dne prepoznala procese, ki vodijo k povečanim količinam holesterola, bo tudi spremenila svoje uradno stališče. Tako pač deluje vsaka znanost. Do takrat pa pomnite, da je holesterol predhodnik (prekurzor) vseh spolnih hormonov, tako rekoč oče naše spolnosti. Torej manj holesterola, manj spolnosti!

Kje so tisti stari, dobri časi, ko smo ljudje lahko sproščeno pili, jedli, kadili in se ljubili?! Danes nam za vse te užitke grozijo nekoč redka ali neznana, sedaj pa smrtno nevarna obolenja, ciroza, infarkt, diabetes, rak in AIDS. Čuden je ta naš napredek, če nam prinaša le vse večja tveganja in vse strožje prepovedi. Ali je torej napaka v človeku ali v napredku? Prepričan sem, da je s človekom vse v redu!

TEKST: Anton Komat

FOTO: Science Photo Library, Fotospring & Uroš Potočnik

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec