Forum: Sam sebi najsvetlejša zvezda

Z Googlovo pomočjo smo danes le klik ali dva oddaljeni od svojega najboljšega prijatelja, bodoče punce, enciklopedije ali spovednice. Zdi se, da sta edini omejitvi računalnik in hitrost povezave. Po podatkih raziskave o Rabi interneta v Sloveniji (www.ris.org) je bilo septembra 2006 pri nas 980 tisoč spletnih uporabnikov, približno 200 tisoč več kot junija 2005. Koliko jih je v tem trenutku, je težko reči, jasno je le, da več. Nekaj tisoč več. Internetni ponudniki si z vedno ugodnejšimi ponudbami prevzemajo stranke, agencije razvijajo nove programe, multinacionalke pa opremo za sodobno komuniciranje.

Spletni reality show

Doc. dr. Gregor Petrič s FDV poudarja: »Kaj se bo dogajalo z internetom in njegovo socialno dimenzijo, je dolgoročno težko napovedati. Kratkoročno lahko glede na rapidno nekritično prevzemanje ameriške kulture predvidimo, da bo raba aplikacij, namenjenih druženju, v velikem porastu. Predvsem bo vedno več poudarka na aplikacijah, ki posamezniku omogočajo, da postavlja sebe v središče pozornosti. Tako bodo ljudje imeli občutek, da so glavni igralci reality showa, katerega sceno so si zgradili sami, in vsi zadovoljni bomo lahko živeli v svojih izumetničenih svetovih. Ker bo socialni softver vedno bolj profitarski, bo hitro postal tarča velikih korporacij. Tako lahko pričakujemo odkrito favoriziranje senzacij, spektakla in vedno manj aktivnega in kreativnega udejstvovanja posameznika v bližnjem in širšem družbenem okolju.«

Kakšen je pravzaprav povprečni spletni uporabnik? V Sloveniji je to moški med 19. in 29. letom, vendar pa uporaba interneta nikakor ni starostno omejena. V raziskavi RIS so namreč zajeti uporabniki med 10. in 75. letom, slepa pega raziskave pa je približno 50 tisoč uporabnikov, ki do spleta dostopajo z mobilnim telefonom.

Spletni uporabnik je načeloma nepotrpežljiv in želi do informacije takoj, najraje že včeraj. Na medmrežje se najpogosteje poda zaradi izobraževanja, klepetanja, e-poslov, trženja, iskanja somišljenikov, spolnih partnerjev ali poceni zabave. Nič presenetljivega, da internet uporablja približno 16,7 odstotka svetovne in kar 38,2 odstotka evropske populacije.

Petrič išče vzroke za razvoj interneta v globalnih družbenih trendih: »Tu bi navedel predvsem naraščajočo individualizacijo, ekspanzijo potrošniške kulture in izginevanje tradicionalnih prostorov srečevanja. Z individualizacijo, osvobajanjem posameznika od tradicionalnih družbenih struktur in s hkratnim izginevanjem tradicionalnih srečevališč (na primer kavarn, klubov, društev ...) je internet začel dobivati socialno dimenzijo. Zaradi tega danes ni več le orodje za doseganje ciljev, ampak družbeno okolje, kjer se ljudje srečujejo, spoznavajo, družijo, prepirajo, pretvarjajo, zaljubljajo, sovražijo, obveščajo ... in tako služi kot tretji prostor med domom in službo.«

V blogosfero in spet nazaj

Če je čas denar, vam internet zagotovo prihrani oboje. Poenostavil in pocenil je dostop do informacij in postal orodje za dosego javnosti. Spletni iskalniki dajejo rezultate hitreje od leksikonov ali knjižnih polic, elektronska pošta pa je dejansko nadomestila klasično. Ne le zato, ker je cenejša, hitrejša in manj birokratska, ampak tudi zato, ker omogoča nadzorovano komunikacijo. Tudi množični mediji ne komunicirajo več enosmerno, saj internet omogoča povratno informacijo v obliki mnenj uporabnikov.

IRCanje in forume so skozi leta nadgradili blogi oziroma spletni dnevniki. V Slovenijo so sicer prišli z manjšim zamikom, toda danes blogajo vsi, od predsednika države do novinarjev, gospodinj in otrok. Bloge imajo tudi domače živali oziroma njihovi lastniki, vladne reforme in videosmešnice. Čeprav je morda na prvi pogled med forumi in blogi precej podobnosti, je, kot opaža bloger, novinar in sourednik portala e-demokracija.si Domen Savič, »ključna razlika poleg avtorsko subjektivnega pristopa še prepletanje blogov v blogosfero, medtem ko pri forumih tega trenda ni opaziti. Lahko bi rekli, da so blogi bolj namenjeni povezovanju različnih skupin oziroma uporabnikov, medtem ko so forumi bolj zaprti in temeljijo na pogovorih znotraj določene skupine.«

Petrič opaža, da se v Sloveniji »kaže neka dvojna kultura, ki odseva odpor določenega dela populacije do nekritičnega prevzemanja ameriške kulture individualizma in spektakla. Tako imamo na eni strani zelo razvite forume, ki so izjemno družbeno dinamični (po rezultatih raziskave slovenskih spletnih forumov na FDV približno četrtina slovenskih uporabnikov interneta vsake toliko napiše sporočilo v enega izmed slovenskih forumov!), na drugi strani pa obstaja hitro rastoča blogosfera. Pri tej gre za bolj individualistično kulturo, v središče diskurza postavlja posameznika, ego in spektakel. To je seveda površna ocena, saj se vsaka od teh tehnologij uporablja v zelo različne namene in pridobiva različne pomene, odvisno od družbenih skupin, ki jo privzemajo. Tako so na primer blogi v ZDA dobili povsem drugačen pomen, ko se jih je začelo uporabljati kot sredstvo za izražanje javnega mnenja o javnih in političnih zadevah, s čimer so pridobili pomembno mesto tudi pri političnih odločitvah.«

Po podatkih RIS je bloge v zadnjih treh mesecih obiskalo približno 75 tisoč uporabnikov, Slovenci pa se ponašamo z nekaj manj kot deset tisoč blogi. Glede na evropske trende bo njihovo število najverjetneje naraslo na 100 tisoč! »K eksploziji je nedvomno prispevala nezahtevna uporaba tehnologije. Sistemi za bloganje so postali tako preprosti, da jih uporabljajo tudi največji tehnofobi. Poleg tehnološke preprostosti je tukaj še psihosociološki element. Ljudje namreč skušajo zaradi preobilice informacij, ki jim jo vsak dan servira sveta trojica množičnih medijev (časopis, radio in televizija), z blogi ustvarjati lastni medij, kjer so oni sami agendaseterji oziroma določajo pomembnost informacij. Ljudem se v poplavi informacij namreč zdi, da so vedno bolj izključeni iz glavnih tokov dogajanja, in blogi jim pomagajo pri vzpostavitvi vesolja, v katerem so prav oni najsvetlejša zvezda,« pravi Savič. Največji odziv so dosegli blogi znanih osebnosti (Jonasovi Zapisi, Za narodov blagor Marka Crnkoviča), pa tudi nekaj popolnih anonimnežev je z blogom doseglo širšo javnost in s tem prepoznavnost.

Isti, a drugače

Samo Mirnik, direktor agencije za interaktivni marketing Renderspace, vidi razlike med navadno in navidezno komunikacijo v prostorski in časovni svobodi. »Internetna komunikacija teče v celotni matrici prostora in časa, v realnem času na istem mestu ali na drugem koncu sveta v dolgih časovnih razmikih (forumi). Trenutno internet sam nadomešča vse dosedanje oblike komunikacije razen osebne.«

Mimogrede se s popolnimi neznanci zapletemo v klepet o bizarnih spolnih praksah ali prehranskih navadah manjših glodalcev. Ni toliko pomembno, s kom komuniciramo, ampak kako oziroma s čim to počnemo. Tehnologija je postala rutina današnje komunikacije in težko si predstavljamo pogovor brez telefona, spletnega komunikatorja ali elektronske pošte. Daleč so časi, ko smo telefon uporabljali nekajkrat na teden in bili nedosegljivi 12 ur na dan. Novi viri informacij in orodja za doseganje javnosti so hitro dosegli občo priljubljenost. Tudi množični mediji so zasedli prostor na internetu, saj jim omogoča poceni dvosmerno komunikacijo in dosego dela občinstva, ki redko sega po klasičnih medijih.

Spletna komunikacija poteka drugače od komunikacije v živo, kjer se lahko zanesemo na telesno govorico in očesni stik. A kot opaža dr. Tadej Praprotnik z ISH, so »vsebinsko gledano spletne klepetalnice, podobno kot forumi in e-pošta, do določene mere spremenile kontekst komuniciranja in samo dinamiko interakcije, vsekakor pa niso spremenile mišljenjskih oziroma ideoloških vzorcev. Pred računalnikom namreč še vedno sedijo isti ljudje kot v običajnih kavarnah, isti subjekti, pripeti na iste ideologije, predsodke in stereotipe. Prav zato v spletnih klepetalnicah in forumih še vedno najdemo nestrpnost, seksizem, žaljivke in podobne reči, ki jih posamezniki in posameznice pritovorijo naravnost iz vsakdanjega fizičnega življenja.«

Praprotnik ugotavlja, da spletne skupnosti obrnejo proces doživljanja skupnosti: »V takšnih skupnostih namreč posamezniki ne čutijo, da pripadajo določeni skupnosti, temveč da skupnost pripada njim. Posamezniki si namreč sami izberejo, katere spletne klepetalnice ali forume bodo obiskovali in s kom bodo komunicirali. To pa daje tudi vtis večje aktivnosti, lastne samoiniciativnosti in nekakšne neprisilne povezanosti z drugimi posamezniki v klepetalnici.«

Kljub previdnosti se tudi na spletu ne moremo izogniti komunikacijskim šumom. Ti najpogosteje nastanejo zaradi prehitrega branja, pomanjkanja vizualnega stika ali anonimnosti sogovornikov.

»Ta anonimnost med drugim omogoča, da se prejemnik sporočila lahko kadarkoli odloči, da konča interakcijo ali pa jo nadaljuje in se spremeni v pošiljatelja. To lastnost internetne komunikacijske dinamike so nekateri poimenovali s terminom elektronski oportunizem,« pravi Praprotnik.

Branje na spletu je precej drugačno od branja tiskanega čtiva, saj teksta praviloma ne beremo, ampak le preletimo in iščemo ključne besede. V povprečju namenimo novi strani največ pol minute, preden nas odnese na naslednji zadetek iskalnika.

Internet prinaša zasebno pred oči javnosti, četudi se tega pogosto niti ne zavedamo. Tudi mobilna telefonija je prinesla vsakdanjik popolnih neznancev v javnost. Mobilni telefon je postal nekakšen podaljšek telesa, zato se pogosto ne zavedamo, da intima lahko postane tudi moteča. Zagotovo ni zaželeno, da vaše pogovore o čiščenju dlak iz banje poslušajo ljudje, ki z dogodkom nimajo nič skupnega. Vseeno pa se lahko zgodi, da boste prisostvovali telefonskemu intermezzu sprtega parčka, ki ni mogel počakati do prvega srečanja v živo. Lahko se celo prepoznate v katerem od prispevkov slovenskih blogerjev. Novičarski blog www.vest.si na primer vsak dan poroča kateri dogodki so aktualni ter v svoje prispevke redno vključuje 'glas ljudstva'.

Slo-vesolje

Slovensko navidezno vesolje je precej podobno realnosti. Na spletu imamo celo vedno obsežnejši birokratski del. Njegova največja prednost je, da ni treba čakati in prenašati obrazcev od okenca do okenca. Na E-davkih se lahko celo pogovorite z dobro (pre)plačano davčno svetovalko Vido.

V množici akterjev si vsakdo želi večji vpliv, večjo pozornost in večje število uporabnikov. Bolj kot sodelovanje in združevanje moči so značilni samostojni spletni vrtički, ki si želijo postati velike njive. Ne pozabimo, četudi smo na spletu, smo še vedno v Sloveniji. Najbolje gre tistim, ki imajo močno zaledje odjemalcev v realnem svetu. Na spletu ponujajo kar se da različne vsebine: korporativne predstavitve, dnevne informacije, forume, bloge, klepetalnice in tudi oglase. To so predvsem medijski portali rtvslo.si, 24ur.com in vedno bolj tudi dnevnik.si. Zanimiv in zavidljiv položaj je zavzel SiOL, vodilni komercialni internetni ponudnik, ki znotraj zelo različnih vsebin na svojem portalu trži izdelke in storitve raznovrstnih uporabnikov.

Omeniti moramo pionirske skupnosti, ki še vedno živijo v slovenskem spletnem vesolju in ohranjajo zveste člane, četudi so jih tekmeci po priljubljenosti morda že prehiteli. Ena najpomembnejših je gotovo Ljudmila (ljubljana digital media lab), ki je spletno domovanje ponudila številnim kulturnim delavcem, projektom in društvom. Mobisux je imel po izbruhu mobilne telefonije pred osmimi leti in pol ključno in hkrati tudi kritično vlogo. Nastala je navidezna skupnost, ki je odmevala tudi v drugih medijih in pustila pečat v realnem svetu. Danes je Mobisux skupnost, ki ponuja še veliko več – temam iz mobilne telefonije so se pridružile še tehnološke, avtomobilistične ali le preproste lahke vsebine in čveki.

Podobno lojalnost uporabnikov in poslovni preboj poskušajo ustvariti večja podjetja. Dober položaj so si ustvarila predvsem tista, ki so bila s svojo idejo in spletno ponudbo prva. Megaklik kot »vodilni založnik internetnih medijev« ponuja veliko Bolho z malimi oglasi, Napovednik kulturnih in zabavnih dogodkov, lahkotnejše novičke na Kvaku, Filmofila, Megaklub in široko izbiro oglaševalskih možnosti. Med drugimi velja omeniti še Domenco (Mimovrste, GlasujZame, Avtomobilizem, Simpatije ...) in VenetiCOM (Ona-on, Urgenca).

Slovensko vrtičkarstvo je najbolj vidno pri blogih. Ima jih vedno več ljudi, podjetij in društev, ne glede na to, ali imajo kaj povedati ali ne. Kljub obliki gre za vedno bolj tehtno vprašanje, ali različni promocijski in korporativni blogi to sploh še so. Hkrati se srečujemo z veliko razvejenostjo na razmeroma majhnem trgu. Kljub dvema neodvisnima blogerskima ponudnikoma ima vsak medij in vsaka skupnost še svojega ponudnika. Med največjimi medijskimi portali in spletnimi skupnostmi smo jih našteli kar 12.

Na spletu se nenehno razvijajo novi projekti – eksperimentalni, raziskovalni, komercialni, umetniški ... Eden takih je prav gotovo e-roman E-junak našega časa, ki ga je Delo lansiralo v začetku leta. V istem času je startala tudi Vest bivšega Mladininega urednika Janija Severja, informativni portal, pri katerem sodeluje vedno večja skupina novinarjev – videoreporterjev, ki večkrat na dan objavlja vse vrste novic.

Tekst: Karmen Špiljak

Ilustracija: Goya

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ