Najprej tole: naš statistični povprečnež sploh ni Janez, ampak je Micka! Jep, fantje, povprečen Slovenec je bejba! Po podatkih Statističnega urada RS je statistični predstavnik naše podalpske deželice Marija Novak, ki šteje 42 pomladi in ima srednješolsko izobrazbo. Kot trdi demografija, je rodila 1,2 otroka, prvega pri 27 letih, in živi v mestnem naselju nekje v osrednji Sloveniji.

Njeno gospodinjstvo po zadnjem popisu premore 2,8 člana in približno 75 kvadratov. V službo se gospa vozi s svojim avtomobilom, ki je, se razume, clio, njena povprečna neto plača pa je septembra lani znašala natanko 176.573 tolarčkov. Pričakuje lahko, da bo živela do dopolnjenega 77,2 leta, kar je za debelih 11 let dlje od svojega moža. No, deklice, ki se rojevajo danes, bodo kajpada živele dlje, tja do 80,7. leta.

V povprečju se Anje in Lukci (ti dve imeni sta v zadnjih letih najbolj priljubljeni) rojevajo staršem koruznikom. Število takih oblik sobivanja je v zadnjem popisu najbolj skočilo, s 17 tisoč v letu 1991 na 42 tisoč družin, najbolj pa koruzo ljubijo Korošci. No, naša statistična Mici je še stare šole in je poročena, kakopak s statističnim primerkom povprečnega Slovenca, ki pa ni Janez, ampak Jožef Horvat. Kombinacija imena in priimka ta pravega, kranjskega Janeza Novaka je v nasprotju s pričakovanji in stereotipi statistično šele na četrtem mestu!

Najverjetneje ima Micka svoj osebni praznik na novega leta dan, saj se po statistiki takrat rodi največ Slovencev. Od sredine lanskega leta ima povprečna Slovenka, ki bi ji pripadlo nekaj čez 10 tisoč kvadratov naše lepe dežele, več kot dva milijona sodržavljanov, žal pa je več starih kot mladih, saj število starejših Slovencev že dobri dve leti presega število mladih.

Povprečno življenje

Novakova in Horvatov v nedeljsko govejo župco z rezanci namakata kruh, ki ga povprečen Slovenec poje skoraj 60 kilogramov na leto, nad čemer so menda presenečeni celo pri francoski trgovski verigi. Nato je na meniju tenstan krompir (približno 20 kilogramov krompirja na leto zmlati posamezen primerek) in dobra, sočna, mastna pečenka (vseh vrst mesa poje Slovenec približno 30 kilogramov na leto). Čez kajpada šlukneta kozarček rujnega (čez 40 litrov vina ga poloka naš povprečnež), Mici nato pomije posodo, ata pa se, kot se za patriarhalno urejeno slovensko družino tudi spodobi, zlekne na kavč, pribije Na Golici, vrže uč na Natalijo, nato pa pogleda še kako smučarsko ali fuzbal tekmo.

Dopust pri Novakovih je največkrat v prikolici na lepi njihovi hrvaški obali, vsaj enkrat v življenju pa mo­rata splezati na Triglav. Kajpada sta privrženca laškega ali uniona, odvisno od geografije. V osrednje­sloven­ski regiji živi skoraj četrtina Sloven­cev, medtem ko savinjska in štajerska regija združujeta 577 tisoč privržencev laškega. Toda poznamo pre­cej Ljubljančanov, ki prisegajo na laško, ni pa prav veliko primerkov, ko bi pravi Štajerec lokal »ljubljansko scalnico«.

V prostem času naš statistični povprečnež 2,3 ure na dan gleda televizijo (najraje POP tv), v gledališče zaide 0,2-krat na leto, v kino 1,3-krat, v knjižnici pa si izposodi 9,3 knjige. Mici štrika, Francelj balina, poleg tega pa je obvezno član kakega prostovoljnega gasilskega društva. S povprečno neto plačo si (s kreditnimi karticami in podobnimi oblikami odloženega plačila, ki jih po ugotovitvah Gral Iteoja uporablja kar 81 odstotkov Slovencev) Novakova pri­voščita več, kot bi si po vseh matematičnih izračunih lahko. Statistiki so namreč izračunali, da podalpsko pleme na vsak zaslužen tolar zapravi 2,99 tolarja!

Povprečen psiho

Kako že gre tista, nič hudega, če Slovencu krava crkne, če bo le še sosedu … Sloven’c, sicer pridno in delovno bitje, se jako rad tožari. Za centimeter meje, če je treba. In na splošno velja, da ima nenormalno velik kompleks majhnosti, ki ga kompenzira z ekstremnimi športi, in da je večno in vselej nezadovoljen. Stereotipi ali zrna resnice? Ameriški sociolog z univerze v Michiganu Ronald Inglehart, ki že leta raziskuje vrednote, stališča in prepričanja različnih narodov sveta, v svoji knjigi Human Values and Beliefs Slovence opisuje kot žalostne, nezadovoljne, nemirne, nemočne, previdne, nezaupljive, nestrpne, ksenofobične, vraževerne in depresivne, a hkrati tudi zelo materialistične.

Inglehart je meril tudi stopnjo sreče in zadovoljstva z življenjem in med 80 državami smo Slovenci pristali na ne preveč zadovoljivem 58. mestu. Depresijo in nezadovoljstvo sociolog pojasnjuje z dolgoletno vpetostjo v komunistični sistem, saj so se podobno odrezale vse države bivšega vzhodnega bloka. Na drugi strani so v svoji koži precej bolj zadovoljni državljani tradicionalno protestantskih držav Švice, ZDA, Avstralije, Nove Zelandije, Nizozemske …

Glede sosedske nevoščljivosti pa sta tudi norveška sociologa Ola Listhaug in Kristen Ringdal v okviru širše Evropske družboslovne raziskave (ESS) potrdila visoko stopnjo nezaupanja do ljudi v sosedskem okolju, kar pa je bržkone posledica neskončnega egoizma podapskega plemena. Jep, sebičnosti, indivualizma, tekmovalnosti in privoščljivosti. Oziroma, kot je nemalokrat že dejal profesor dr. Vid Pečjak s filozofske fakultete, sta za Slovence značilni predvsem dve temeljni nečedni značajski lastnosti.

Prva je introvertiranost, ki se kaže kot zaprtost vase, previdnost, občutljivost, druga pa psihoticizem, ki pomeni agresivnost, prepirljivost, nevoščljivost, avanturizem in čudaško vedenje. O ja, Slovenci smo po mnogih psiholoških raziskavah bolj vase zaprti kot pregovorno hladni Britanci. In ko se v nacionalnem značaju združita introvertiranost in psihoticizem, dobimo po Pečjakovem mnenju najbolj tipično vseh Slovenčevih lastnostih – avtodestruktivnost. In ne gre le za samomore, s katerimi se uvrščamo ne samo v evropski, ampak v svetovni vrh, temveč se avtodestruktivnost najbolje kaže za volanom, kot je prepričan Pečjak.

Slovenci neradi hodimo na avtobus, kjer bi se družili s pripadniki lastne vrste, zato pa naravnost obožujemo avtomobile (svojega ima kar 80 odstotkov Slovencev!), še najbolj take, ki si jih ne moremo privoščiti. Avtodestruktivno vedenje se po Pečjaku poleg tega kaže tudi v visoki alkoholiziranosti, samomorilnosti, nagnjenosti k ekstremno nevarnim športom in pogostosti gladovnih stavk.

Vrednote

Slovencem odločno največ pomeni družina, ki že nekaj let na lestvici vrednot prepričljivo zaseda prvo mesto, ugotavljajo raziskave Slovensko javno mnenje (SJM) pod vodstvom dr. Nika Toša s fakultete za družbene vede. Na drugi strani najmanj zaupanja žanjejo politične stranke in sodišča, precej nizko pa je po Toševih opažanjih celo cerkev z duhovščino. Slabih 70 odstotkov državljanov se je v zadnjem popisu leta 2002 opredelilo za katoliško veroizpoved. Toš pojasnjuje, da velja Slovenija za moderno, racionalno in sekularizirano družbo.

Poleg družine Slovenci visoko vrednotijo še delo in zdravje, a se, kot opažajo zdravniki, dokaj nezdravo prehranjujejo in predvsem premalo gibajo. Tudi raziskave mladih, ki jih na FDV opravlja dr. Mirjana Nastran Ule, kažejo, da mladi, celo srednješolci, družino vidijo kot varen pristan pred nevarnim svetom. Če k temu prištejemo še podaljšano fazo odraščanja mladih in njihov grozoviti ekonomski položaj, dobimo namesto praznih, ki so težava ameriških mam, (pre)polna gnezda.

Čeprav za vaška okolja velja, da so prave, tipske slovenske velike hiše prej prazne kot polne, pa se po podatkih Statističnega urada RS kar vsaka peta slovenska družina sooča z gnečo, saj ima pod svojo streho odraslega otroka (starejšega od 25 let) in po možnosti še njegovega partnerja. Debela polovica mladih med 25. in 29. letom namesto uživanja v svobodi lastnega stanovanja životari v otroški sobici svojih staršev in, pozor, med njimi je več fantov kot deklet. Statistika neprizanesljivo beleži še tole: polovica 29 let starih slovenskih mladcev se še vedno drži mame za kiklo! Ej, ej, fantje, upamo, da se ne spreminjate v italijanske mamone!

Slovencelj v postelji

Povprečen? Težko bi trdili karkoli; prave pravcate raziskave namreč nimamo. So samo bolj ali manj zanesljive ankete, za najbolj obsežno pa kljub vprašljivi metodologiji še vedno velja Durexova, ki Sloven­ce uvršča kam drugam kot v zlato sredino. Na leto naj bi se Slovenec posteljnim radostim predajal 112-krat, za predigro porabi 19 minut, močno pod povprečjem pa je pri upo­rabi žgečkljivih pripomočkov in menjavi spolnih partnerjev. V povprečju ima 6,4 spolne partnerke, kar je za štiri odstotke manj od svetovnega povprečja.

Povprečen Kitajec naj bi bili tu svetovni rekorder, saj se hvalisa z 19 različnimi partnerji. In za povprečen konec? Vem, v brado si brundate, da vi že niste povprečen Jožef, da ste od njega boljši med rjuhami, bolj olikani na cesti, vitalnejši, ga spijete manj, ste sami s seboj bolj zadovoljni in, res­nično vam privoš­čimo, zaslužite več od bednega povprečja! No ja, psiholog Vid Pečjak bi dejal, da smo vsi Slovenci še najbolj povprečni v tem, da se trudimo biti karkoli, samo ne – povprečni.

Zanimivosti:

Ime Marija nosi vsaka trinajsta Slovenka oziroma 79.589 žensk, najpogostejše moško ime Franc pa ima 34.907 moških. S kombinacijo imena in priimka naše statistične Marije Novak je poimenovanih 475 posameznic, njen statistični kolega Jožef Horvat pa se pojavi 282-krat. Vir: Statistični urad RS

Avtomobil povprečnega Slovenca je brez dvoma domači clio. Na leto prodajo približno 8000 primerkov, kar je lani pomenilo več kot 13-odstotni tržni delež.

V Sloveniji živi kar 21 Janezov Drnovškov, večina v Zasavju, 12 Janezov Janš, Milan Kučan pa je najbrž eden in edini (najbrž pravimo zato, ker se pri kombinaciji tega imena in priimka izpiše pojasnilo, da oseba s tem imenom ne obstaja oziroma jih je manj kot pet). Vir: Statistični urad RS

Hkrati z upadanjem števila zakonskih zvez (leta 1980 se je denimo poročilo 12.377 parov, 2004. pa samo še 6558) narašča število ločitev. Razveže se že vsak tretji zakon oziroma 2411 parov v letu 2004. Vir: Statistični urad RS

Večina Slovencev živi v svojem ali solastniškem stanovanju. Od 684.847 stanovanj jih je kar 558.679 lastniških. Najemnikov je le 7905 in kar 42.210 jih plačuje neprofitno najemnino.Vir: Statistični urad RS

Povprečen Slovenec je leta 2003 spil 94,3 litra piva, 43,3 litra vina in 0,6 litra žganih pijač, kar pa je le registrirana prodaja. Če k temu prištejemo še ocenjenih pet litrov čistega alkohola domače pridelave, Slovenec na leto stanka čez 15 litrov čistega alkohola. Vir: Inštitut za varovanje zdravja

Globalni koeficient slovenske samomorilnosti po pisanju suicidologa dr. Franca Leskoška znaša 31,5 na 100.000 prebivalcev. V povprečju gre za moškega z nižjo izobrazbo, morda brezposelnega in/ali alkoholika, katoliške veroizpovedi, ki živi v vaškem okolju severovzhodne Slovenije. Najpogosteje si življenje vzame na ponedeljek pozne pomladi ali zgodnjega poletja.

TEKST: Alenka Kotnik

ILUSTRACIJA: Goya

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec