Na tamkajšnjem letališču vsako leto organizirajo 402 Street race, ki ga sestavljajo tekmovanje v pospeševanju, vse bolj priljubljeni »drift challenge«, torej tekmovanje v bočnem drsenju, ter tekmovanje za najbolje predelani avtomobil. A ker smo o tistih, ki avtomobile predelujejo, že pisali, poglejmo, kdo so soborci v drugih podpanogah te subkulture.

Draaag

Dragerji tekmujejo v doseganju končne hitrosti oziroma v pospeševanju. Njihovi avtomobili niso na prvi pogled nič posebnega, saj njihove plače romajo naravnost pod motorni pokrov. Subarujeve impreze, Seatove ibize in leoni, Hondini civici, audiji in podobni »civilni« avtomobili imajo zvečine krepko sfriziran motor, predelano motorno elektroniko, spremenjeno turbopuhalo in še kaj.

Tisti najdrznejši v svoje vozilo zmontirajo tudi jeklenke in cevi, polnjene z nitrooksidom, ki ga za povečanje motorne moči med pospeševanjem z gumbom na komandni plošči vbrizgavajo v sesalni sistem motorja ter mu tako povečajo moč tudi za 80 odstotkov. A le za nekaj sekund. Nitrooksidna jeklenka se namreč hitro izprazni, poleg tega pa bi se motor pod pokrovom zaradi napora lahko razletel, če bi ga s sistemom NOS predolgo posiljevali.

Na startu 402 metra (četrt kopenske milje) dolge špure se vzporedno znajdeta dva avtomobila in se ob zeleni luči na semaforju s polno močjo poženeta naprej. Pravilnik je preprost. Zmaga hitrejši. Najboljši zmorejo traso prevoziti v pičlih 11 sekundah ali še manj. Več kot divji podatek, če vemo, da tu ne gre za specialna tekmovalna »drag race« vozila na metanol ali reaktivni pogon, s kakršnimi tekmujejo Američani, ki so pionirji te dirkaške panoge in kjer je ta dirkaška zvrst daleč najbolj priljubljena.

Njene korenine namreč segajo tja v 50. in 60. leta, ko so se začeli kalifornijski mladci pred dekleti postavljati z iz očetove garaže izmaknjenimi avtomobili. Dobrega pol stoletja po tem se je zgodovina teh dirk začela pisati tudi pri nas. Sprva nelegalno, ko so se začeli lokalni mladeniči dokazovati na nočnih srečanjih v industrijskih conah, na manj prometnih cestah ali večjih parkiriščih supermarketov, letos pa je tekmovanje v pospeševanju dobilo svojo končno obliko in prešlo pod okrilje matične avtomobilistično dirkaške zveze, slovenskega AŠ 2005, s čimer so tudi drag racerji nekako stopili pod okrilje FIA, mednarodne avtomobilistične zveze. In kdo so glavni heroji tovrstnih dirk?

»Edi je car! Njegov stari audi je najhitrejši avto v Sloveniji …« sem vlekel na ušesa pogovor dveh navdušenih najstnikov. Malo morgen, sem si mislil. A fanta nista odnehala. »Grubeličev audi zmore 650 konjev in se od 100 do 200 km/h zgane v le petih sekundah …« Okej, sklenem preveriti nakladanje teh dveh mulcev. Pravi naslov so bratje Grošelj, pionirji tovrstne scene, saj že kar nekaj let uspešno tekmujejo v dragu in driftu. Fantje potrdijo moje trditve o Grubeličevem Ediju in njegovem rdečem audiju RS 2 karavanu, s katerim se vsakodnevno vozi in ki je po številnih predelavah res hudičevo hitra zverina. V to začnem verjeti v trenutku, ko avto in voznika vidim v akciji. Raketa!

A glej ga zlomka, ne boste verjeli, s kom se je ta voznik pomeril v promocijskem finalu! Z legendarno zastavo 850, bolj znano pod imenom fičko! Okej, kmalu je postalo jasno, da je bila od starega fička uporabljena le karoserija, v zadku vozila pa je brnel krepko navit volkswagnov 1800-kubični turbomotor, ki zmore nič manj kot 300 konj. Hitri fičko je pomalical vsako rižojedo hondo ali toyoto, ki se mu je drznila zoperstaviti! Za češnjo na torti je poskrbel še organizator, ki je povabil predstavnika s pravim »drag race« dirkalnikom, ki za ustavljanje sproži in odpre padalo. A žal je chevrolet camaro z blizu 1000-konjskim motorjem že po nekaj vožnjah izdihnil zaradi napake na motorju …

Kaj se dogaja pri drifterjih?

Idejni vodja organiziranih, medijsko podprtih tekmovanj v avtomobilskem drsenju pod Alpami je človek, ki se je na drift stezi ob škripanju gum najbolj smejal. Nekdanji soborec pri žal že pokojni dirkaški reviji Grand prix, Dušan Lukič, je tisti, ki je že od nekdaj znan po tem, da je na fotografijah testnih avtomobilov vedno gledal skozi stransko steklo. V bočno drsenje je prisilil tudi kombi, poltovornjak ali družinskega enoprostorca in jasno je, da se je kot urednik revije Avto magazin na polno žrtvoval za to tekmovanje, v katerem je najpomembneje, koliko časa tekmovalec na progi z avtomobilom bočno drsi.

»Če voziš naravnost, nabiraš minus točke,« so mi razložili osnovna pravila in kmalu sem dobil občutek, da je tukaj, v nasprotju s tekmovanjem v pospeševanju, tudi zares treba obvladati vrtenje volana in imeti občutek za avtomobil. Zgolj močan stroj pač ni dovolj. »Spredaj so gume nove, zadaj takšne za v smeti. Pomembno je, da avtomobilu čim hitreje zdrsne zadek in da se tako odpelješ čim dlje. Tudi tukaj so dobrodošli avtomobili s čim več moči in z zadnjim pogonom.«

Nekaj naših najboljših se udeležuje drift challengov tudi drugod po Evropi, kjer je panoga, ki so si jo izmislili Japonci, precej bolj razvita. Še posebno poznajo tujci našega Grošlja, ki je s svojim BMW-jem M3 strah in trepet tujih vozniških akrobatov. In ker je možak za slovensko konkurenco enostavno predober, so se z organizatorjem dogovorili, da bo nastopil le promocijsko. Khm, po eni strani fer, po drugi pa velika škoda.

Konji in ko…

Playboy, lepa dekleta in hitri avtomobili … saj veste, kako je s tem. Naš zajček je posvojil mitsubishija lancerja evolutiona, ki je v zadnjem desetletju sinonim za hiter avto, ki največkrat konča v obliki predelanega dirkalnika za reli prvenstva. Dirkalnik skupine A, obarvan v Playboyeve barve, zmore blizu 300 konj in je s pogonom na vsa štiri kolesa še vedno konkurenčno orožje. Posadka Miha Rihtar, voznik, in Maja Rojšek, sovoznica, sta že čez teden dni to dokazala z zmago v svoji skupini v močni mednarodni konkurenci relija Opatija, ki je štel tudi za odprto državno prvenstvo Slovenije.

Toliko o avtih. In dekleta? Prav lepa četica se jih je zvrstila pred »našim« dirkalnikom, da bi se pomerile za naslov miss Playboy. Žal ne v blatu ali kaj podobno nadstandardnega, ampak pred Playboyevim objektivom in strogim očesom žirije, ki je na koncu soglasno osrečila plavolaso Mihaelo Mlakar iz Sevnice. Lepotička si je prislužila poskusno slikanje za Playboy, kar pomeni, da bi vas, če se bo vse izteklo po načrtih, v nekaj mesecih že morala zapeljevati z osrednjih strani revije, ki jo držite v rokah. Komaj te čakamo, Mihaela!

TEKST: Bor Dobrin

FOTO: Gaber Keržišnik

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord