Gospodarstveniki za takojšnjo sprostitev gospodarstva: "Z neusklajenim lockdownom žagamo prihodnost slovenske družbe"

Pod poziv, ki so ga posredovali iz Kluba slovenskih podjetnikov, so se podpisali Združenje Manager, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Slovensko-nemška gospodarska zbornica, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Britansko-slovenska gospodarska zbornica.

"Pozivamo k odpiranju gospodarstva ob postavitvi jasnih protokolov, nadzora in testiranj. Verjamemo, da obstaja tudi mnogo bolj življenjska pot, kot je zaklepanje," je v današnji izjavi za javnost poudarila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Ukrepi naj bodo po njenih besedah "življenjski, zahteva naj se njihovo dosledno izvajanje, naj se jih nadzira in naj se omogoči čim več hitrih testov".

Kot so opozorila gospodarska združenja, je pomemben del gospodarstva vse bolj prizadet zaradi prepovedi ali močnih omejitev poslovanja, zaradi česar se gospodarska škoda iz dneva v dan močno povečuje. Po oceni GZS smo od konca septembra do konca novembra izgubili približno pol milijarde evrov, ki bi jo ustvaril zaprt del gospodarstva.

"Že zdaj vsak teden izgubimo 60 milijonov evrov dodane vrednosti. Če bi ukrepe v 14 dneh zaostrili, bi dodatno izgubili tudi do 700 milijonov evrov dodane vrednosti. Zato menimo, da so nujni drugačni ukrepi od dosedanjih in da nikakor ni prava pot v novih omejitvah in prepovedih za gospodarstvo," so poudarili, Smučeva pa je opozorila, da za številkami stojijo delavna mesta ter življenje podjetnikov in zaposlenih, pa tudi pokojninska in zdravstvena blagajna.

V Sloveniji se predlaga nepredvideno zapiranje. "Z nepredvidenim, neusklajenim in trdim lockdownom žagamo prihodnost, na kateri stoji celotna slovenska družba," je dejala Šmučeva. Do predvidenega zaprtja bi po njenem lahko prišlo, če bi bil dogovorjen v EU in bi šlo za skupinsko zapiranje za določeno obdobje. Kot je spomnila, je spomladi slovenska avtomobilska industrija stala, ker je stala evropska. Sedaj ta v Evropi ne stoji, če jo zapremo v Sloveniji, bodo podjetja deležna visokih penalov, ki so lahko milijonski, Slovenija pa bo postala nezanesljiv partner.

V gospodarstvu po njihovih informacijah ni tako visokih okužb, da bi utemeljevali zapiranje zlasti ne industrijskega dela. "Ti že sami izvajajo hitre teste in pozivamo, da se to čim prej omogoči čim večjemu številu podjetij, da lahko z večjo stopnjo varnosti in testiranja ohranimo gospodarstvo odprto," je dejala in dodala, da je pri ukrepih, ki ne delujejo po načrtih, treba pogledati, zakaj ne delujejo in kako bi lahko delovali. Opozorila je še, da je pri delu storitev, ki so se ob zaprtju lahko preselile na črni trg, preprečevanje okužb nemogoče.

Predlagajo dvofazno testiranje s hitrimi testi. Pred novim letom naj se izpelje hitro testiranje v celotni kritični infrastrukturi in na mestih z veliko frekventnostjo oseb, testno tudi v krajih z zelo visoko stopnjo okuženosti. Po novem letu pa predlagajo izvedbo množičnega testiranja s hitrimi testi po avstrijskem vzoru. Predlagajo tudi strožji nadzor nad spoštovanjem karantenskih odločb. "Menimo, da so navedeni ukrepi nujni za zajezitev okužb v decembru in januarju," so sklenili.