Grožnja prehranske krize - od začetka pandemije otroci prikrajšani za 39 milijard šolskih obrokov

Danes predstavljeno poročilo  COVID-19: Missing More Than a Classroom poudarja, da je bilo 370 milijonov otrok po vsem svetu v povprečju prikrajšanih za 40% šolskih obrokov, kar je posledica zaprtja šol v času pandemije. Milijonom otrok predstavljajo šolski obroki  najpomembnejši vir prehrane.

»Kljub jasnim dokazom, da šole niso glavni vir okužb s COVIDom-19, se milijoni otrok po vsem svetu soočajo z zaprtjem šol,« je povedala izvršna direktorica UNICEF-a Henrietta Fore. »Otroci, ki so pri prehrani odvisni od šole, z njihovim zaprtjem niso prikrajšani samo za šolanje, temveč tudi za zanesljiv vir prehrane. Medtem ko se soočamo s pandemijo in čakamo na dobavo cepiv, moramo dati prednost varnemu odprtju šol ob izvajanju ukrepov za preprečevanje okužb v vsaki šoli po svetu.«

Najnovejše ocene kažejo, da bi lahko na globalni ravni šolanje povsem opustilo 24 milijonov šolarjev, s čimer bi izničili napredek, dosežen na področju vključevanja otrok v šole v preteklih desetletjih. Šolska prehrana lahko spodbudi najbolj ranljive otroke, da se vrnejo v šolo in nadaljujejo izobraževanje.

»Prikrajšanost za obroke šolske prehrane ogroža prihodnost milijonov najrevnejših otrok na svetu. Tvegamo, da bomo izgubili celo generacijo, «je dejal izvršni direktor WFP David Beasley. »Podpreti moramo vlade, da znova varno odprejo šole in zagotovijo prehrano otrokom. Za mnoge je hranljiv obrok, ki ga dobijo v šoli, edina hrana v celem dnevu.«

Med pandemijo se je v državah z nizkim in srednjim dohodkom za 30% zmanjšala pokritost s pomembnimi prehranskimi storitvami, vključno z zagotavljanjem šolske prehrane, dodajanjem mikrohranil in programi za zdravljenje hude podhranjenosti otrok. V času omejevalnih ukrepov so bili v nekaterih državah odpovedani vsi programi hranjenja v šolah.

Globalni podatki o splošnem vplivu zaprtja šol na prehrano otrok so omejeni. Vendar pa nacionalne študije, znanje o vplivu kriz na prehransko varnost in prehrano ter obstoječi prehranski primanjkljaji med šoloobveznimi otroki in mladostniki povzročajo veliko zaskrbljenost, navaja poročilo.

Podatki razsikave, izvedene pred pandemijo v 68 državah, kažejo, da je približno 50 odstotkov otrok, starih od 13 do 17 let, poročalo o pomanjkanju hrane in občutku lakote. Podatki iz 17 držav so pokazali, da je imelo v nekaterih državah do dve tretjini mladostnikov, starih od 15 do 19 let, prenizko telesno težo. Več kot polovica mladostnic v Južni Aziji je bila slabokrvnih.

Med izbruhom ebole leta 2014 se je na najbolj prizadetih območjih v Zahodni Afriki povečala prehranska negotovost v državah, ki so se že prej soočale z visoko stopnjo podhranjenosti. Enak trend so med pandemijo COVID-19 že opazili v številnih državah po svetu, tudi v Podsaharski Afriki in Južni Aziji.

Obroki v šolah niso nujni zgolj za zagotavljanje hrane, rasti in razvoja otrok, so tudi močna spodbuda za otroke - zlasti deklice in tiste iz najrevnejših in najbolj marginaliziranih skupnosti -, da se vrnejo v šolo in nadaljujejo izobraževanje. Dlje kot bodo šole ostale zaprte, večje je tveganje, da bodo otroci popolnoma opustili izobraževanje. Deklice se soočajo z dodatnim tveganjem za zgodnje poroke in spolne zlorabe.

WFP podpira vlade, da prilagodijo izvajanje programov šolske prehrane v času zaprtja šol. Poročilo ugotavlja, da je več kot 70 držav omogočilo dostavo šolskih obrokov na dom, denarne transferje ali bone za hrano, kar je pomembna začasna rešitev za milijone otrok.

Od začetka pandemije je UNICEF podpiral vlade pri nadaljevanju prehranskih storitev za šoloobvezne otroke in mladostnike. Leta 2020 je bilo 25 milijonov otrok in mladostnikov vključenih v programe za preprečevanje anemije. Večina teh programov je bila prilagojena okoliščinam in je združevala prehransko izobraževanje in svetovanje, dodatke železa in drugih mikrohranil ter zaščito pred zajedavci.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord