Srhljiva zgodba je krožila med ameriškimi testnimi piloti, ki so se v drugi polovici štiridesetih let prejšnjega stoletja trudili poleteti hitreje od zvoka. Onkraj zvočne pregrade biva demon, ki uniči vse, kar se mu drzne približati.

77-tonski orjak s preprosto oznako SR-71 in pomenljivim vzdevkom blackbird je letalo, ki se z demonskim mejašem lahko rokuje trikrat. In je, verjeli ali ne, hitrejše od krogle. Če bi njegovo uradno zabeleženo hitrost 3,2+ macha preračunali v metre, ki jih zmore premostiti v sekundi, bi dobili neverjetnih 945 metrov, doseg puškinega izstrelka v sekundi pa je »samo« 914 metrov.

Podatek, ki ob pogledu na njegovo masivno in hkrati elegantno obliko vliva največ spoštovanja, je njegova starost. Aprila prihodnje leto bo namreč minilo štirideset let, odkar je poletel njegov predhodnik A-11, od katerega se zdajšnji SR-71 bistveno ne razlikuje. V strogi tajnosti so ga izpopolnjevali skoraj dve leti, dokler ni njegovega obstoja in dih jemajočih zmogljivosti februarja 1964 javnosti oznanil takratni predsednik Lyndon Johnson.

Možak se najbrž ni povsem zavedal, o čem teče beseda, saj so ga v tistem času pestile skrbi, kako prehiteti komunistične Sovjete na poti v vesolje. Zagrešil je namreč drobno napako in letalo poimenoval SR-71. Ker sodi med izvidniška letala, bi bila njegova pravilna oznaka RS, okrajšava izraza reconnaissance. Toda predsedniku pač ne gre oporekati in najhitrejše letalo na svetu je od tedaj in za vekomaj znano pod imenom SR-71 blackbird.

Kako je mogoče, da tehnologije, ki so jo razvili v tako imenovanih »skunkovih« delavnicah ameriškega letalskega proizvajalca Lockheed, v skoraj štirih desetletjih še niso presegli? V prvi vrsti zato, ker ni potrebe po tem. Črni ptič drži tako hitrostni kot višinski uradni rekord in kaže, da ju v svojem »razredu« ne bo nikoli izgubil. Z naravnost sanjsko hitrostjo 3520 kilometrov na uro se je dvignil do višine 25.930 metrov … in se vrnil.

Toda v njegovi osebni izkaznici sta zabeležena tudi mejnika 3700 kilometrov na uro, kar ustreza nedosegljivim 3,5 macha, in višina blizu 30 kilometrov. In ker od 50 izdelanih in 20 poškodovanih ali uničenih primerkov niti eden ni padel v tuje roke, sta orjaška Pratt & Whitneyjeva motorja, ki ga ženeta tako hitro in tako visoko, še vedno skrivnost. Znan je le skop podatek, da delujeta na principu kombinacije turboreaktivnega pogona in izgorevanja stisnjenega zraka, ki ga vsesata med samim poletom.

Vse drugo, kar je o letalu znanega in ga uvršča v vrh, kjer kraljuje povsem sam, že dolgo ni več skrivnost. 93 odstotkov njegove teže odnese oklep iz titanske zlitine. Značilno modrikasto črno barvo mu daje poseben premaz, ki vsrkava radarske signale in zmanjšuje vplive visokih temperatur zaradi trenja.

Pri hitrosti nad tremi machi lahko temperatura na najbolj izpostavljenih delih preseže 600 stopinj Celzija. Ko je velikan pripravljen na vzlet, gorivo dobesedno teče iz njega, saj se oklep šele primerno »ogret« razširi in zatesni. Vzleti vedno z minimalno količino goriva, ker ga v zraku dočaka oskrbovalno letalo.

S polnimi rezervoarji, sprejme do 20 ton goriva, lahko preleti 5960 kilometrov in v eni uri poslika 160.000 kvadratnih kilometrov površine našega planeta. Katerekoli. Tudi tiste, ki je občutljivim očem njegovih kamer prepovedana. Nič čudnega torej, da so drzne vsiljivce med 2400 poleti, kolikor so jih opravili v dolgi karieri, najmanj štiri tisočkrat poskušali sklatiti.

Na repu enega izmed njih, letel je pod zaporedno številko 17978, se je »belil« tudi Playboyjev logo. SR-71A z vzdevkom rapid rabbit se je usodno poškodoval ob pristanku leta 1972, oba člana posadke sta jo srečno odnesla, repni del z zajčkom pa še dandanes s ponosom razkazujejo v muzeju letalske baze March v Kaliforniji. Nobena zajčica ni bila deležna tolikšne pozornosti.

Martha Bohn-Meyer je edina ženska, ki zna brzdati blackbirdovo hitrost in moč, in prva v vrsti tistih, ki se trudijo, da bi ga dokončno ne upokojili. Samo peščica jih je še v operativni pripravljenosti; od teh imata dva, ki sta v lasti raziskovalnega inštituta Dryden - NASA, največ svobode v zraku. Krmilo enega od njiju, predelan je za štiričlansko posadko, vodi Martha.

Čeprav je letela s poskočnimi lovci F-14, F-16 in F-111, priznava, da se s črnim ptičem ne morejo meriti. Martha trdi, da »instinktivno« začuti, kdaj mu ne posvečaš stoodstotne pozornosti; takoj trzne, zagori lučka, ki ne bi smela, kar je znak, da te letalo zahteva celega in povsem zase. Visoko v plasteh stratosfere Martha s kolegi raziskuje možnosti zmanjšanja poka ob preboju zvočnega zidu in poškodb ozonske plasti, najpomembnejši pa so poleti, ko SR-71 služi kot nadomestek komunikacijskega satelita Iridium.

Čeprav je vsak polet tako umski kot fizični izziv, bi ga ne zamenjala za nič na svetu. Samo enkrat je pomislila na možnost, da bi visokotlačno pilotsko opravo, ki je potrebna za letenje z blackbirdom, zamenjala za astronavtsko. Toda želja po letenju z letali je zmagala. In njen moto: »Če hočeš doseči svoj cilj, moraš najprej spoznati samega sebe.«

Sedmerica veličastnih

Najhitrejši »nadzvočniki« po izboru Borisa Knifica, eminence na področju letalstva

Ime letala, razred, uradna največja hitrost, največja dosežena hitrost v km/h in machih, hitrost v machih, vzdevek in izdelovalec

1. SR-71A/B, blackbird, izvidnik, 3220 km/h, 3,5+ macha, lockheed, ZDA, 3,2+ macha

2. MiG-25›31, foxhound, lovec, 2980 km/h, 3,2 macha, mikoyan-gurevich, SZ, 2,8 macha

3. F-15, eagle, lovec, 2660 km/h, ni podatkov, mcdonnell douglas, ZDA, 2,5 macha

4. F-111A, raven, lovec, 2655 km/h, ni podatkov, general dynamics, ZDA, 2,5 macha

5. F-14, tomcat, lovec, 2500 km/h, ni podatkov, grumman, ZDA, 2,41 macha

6. Mirage 4000, lovec, 2333 km/h, ni podatkov, dassault-breguet, FR, 2,3 macha

7. Su-27›35, flanker, lovec, 2330 km/h, 2,5 macha, sukhoi, SZ, 2,23 macha

TEKST: Teja Bivic

FOTO: Arhiv NASA

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec