11. 6. 2008, 19:04 | Vir: Playboy

Igre na e-srečo

Goya

Ste se nagledali naših razgaljenk in bi se radi poigrali še kako drugače? Veste, kje najdete tisto drugo vrsto igric za velike fante? Pa kaj naša država misli o takem igranju? In kako je z nevarnostmi pri tovrstnem početju?

Svetovni splet ponuja neskončne možnosti za iskanje informacij in zabave. Slednji so namenjene tudi številne spletne igralnice, kjer sta osnovni dejavnosti dve: stave in poker. Načrtovalci tovrstnih strani pa so seveda ugotovili, da lahko obiskovalcem ponudijo še več.

Stave tako poskušajo slediti tudi politiki in zabavi. Tako je, na primer, pred Evrosongom na stavnicah vrelo. Na voljo so tudi stave za televizijska tekmovanja, kot sta Big Brother in Zvezde plešejo. Spremljate ameriške volitve? Si upate staviti? Barack Obama in demokratska stranka že tri mesece na stavnicah krepko vodita.

Tudi različne vrste pokra ponudniki oplemenitijo z drugimi igrami, ki so vam morda znane iz klasičnih igralnic. Na voljo so rulete, spretnostne igre in vse vrste spletnih igralnih avtomatov. Igrate lahko z računalnikom ali z drugimi uporabniki.

Zares ali za hec?

V slovenskem jeziku poznamo le besedo 'igralništvo', v angleškem pa ločijo med 'gambling' in 'gameing'. Spletne igralnice, med njimi še prav posebej stavnice, poudarjajo, da ljudi ne navajajo na hazardiranje, temveč ponujajo zabavo. Jasno, želijo si uporabnike, ki bodo njihovo storitev uporabljali in se radi vračali. Resnici na ljubo ljudje ne sklepajo stav za velike zneske, v povprečju stavijo okoli 40 evrov na mesec.

Aleš že slabi dve leti sodeluje pri šport­nih stavah, ki jih prireja eden od tujih ponudnikov na spletu. Preizkusil je dve, nato pa obstal pri tisti, ki ponuja večji nabor športnih dogodkov. Pravi, da mu stave pomenijo občasno zabavo in zanje ne zapravi veliko denarja. Je navijač Uniona Olimpije in vestno spremlja njihove tekme: »Najbolj sem bil vesel, ko je Olimpija konec lanskega leta premagala CSKA. Malo sem stavil na naše in na koncu dočakal dvojno zmago. Olimpija je v zadnjem hipu premagala CSKA, moj vložek pa se je osemkrat povečal.« In koliko je zaslužil? »Eh, saj ni bil kakšen blazen zaslužek. Osemdeset evrov. Ampak bil sem pa res čisto nor od veselja.«

Pokeraške face

Ena od bolj priljubljenih iger je poker oziroma različice te igre. Slovenski bloger Megafotr je kot zadovoljen uporabnik predstavil svojo izkušnjo v enem od zapisov: »Na morju me je prijatelj navdušil za poker, konkretneje za texas hold´em. Ker je poker nesmiselno igrati brez stav in ker je zanimivejši z več igralci, sem si z neta stankal Paradise Poker.« In kako mu je bilo, začetniku? »Priznam, nimam ravno veliko pojma o vseh teorijah in načinih, vendar ga je zanimivo igrati. Možne so igre za pravi denar, kjer si dobropis naložiš s kreditno kartico, ali pa s fiktivnim, za začetnike primernejšim denarjem oziroma 'play money'. Definitivno priporočam za vse, ki se dolgočasijo v službi,« na koncu nagajivo pripiše.

Tudi Miran od časa do časa, ko mu zapaše, igra poker. Veselje ga drži kakšna dva tedna, nato odneha do naslednjič. Zadnje tedne mu čas ne dopušča več toliko igranja. »Poker sem igral za čisto zabavo. Mislim, da je to predvsem taktična igra in ne način za služenje denarja. Čeprav vem, da nekateri tudi živijo od tega.« Našo provokacijo o pravem igranju v klasični igralnici je zavrnil: »Saj sem obiskal tudi prave kazinoje in igral za denar, ampak tam je zadeva kar malo preveč resna ... Še posebej, ko vidiš, kako drugi tlačijo v avtomat po sto evrov.«

Še najbolj se je razgovoril Marko, 27-letni karierist, ki je tudi na internetu preizkušal svoje pokeraške trike: »Začel sem bolj za foro, ker sem se ravno uvajal v to igro. Texas hold'em je postal trend in to je igra, ki se na črno igra po slovenskih kleteh. Na internetu sem hotel preveriti, ali sem tudi tam tako dober kot v živo. Na začetku sem tri ali štiri dni igral s 'play money', potem pa začel s pravim.« In kako je, ko igraš zares? »Veš, kako je? Prideš v 'sobo', morda srečaš koga iz bivše Jugoslavije, kakšno rečeš vmes, potem pa zmagaš in ostaneš še naprej v igri. To te potegne in zasvoji, da potem igraš vsako noč. Še posebej, če zadeneš nekaj denarja in se začne nabirati. Jaz sem igral mesec dni skoraj vsako noč. Od enajstih zvečer do petih ali šestih zjutraj.«

O kakšnih zneskih govorimo? »Jaz sem dal notri sto evrov. Kaj dobiš, kaj tudi izgubiš, ampak načeloma sem bil vedno v plusu. Mislim, da je bilo to zaradi mojega sistema igre. Tvegal sem. Če sem imel malo boljše karte, sem zvišal za 50 evrov in potem so se drugi pogosto ustrašili. Seveda pa nisem igral s takimi, ki imajo deset tisoč evrov.« Kako to, da ob vseh teh uspehih ne igra več? »Nehal sem, ker sem dobil v računalnik virus in kupe reklam. Nato sem sformatiral disk, ravno takrat tudi dobil neko delo in pozabil na poker,« nam je razložil Marko. Pa bi še kdaj igral? »Bi, valjda, ampak zdaj nimam čisto nič časa in res ne mislim na to.«

Slovenska Igralnica

Pozor: država spletnega igralništva ne tolerira najbolje. Zakon o igrah na srečo zelo na kratko določa, da je prirejanje iger na srečo po internetu »dovoljeno le gospodarskim družbam, ki pridobijo koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo ali koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah«. Podrobnejša pravila je šele konec aprila izdalo ministrstvo za finance, zato je bilo to področje v Sloveniji več let povsem neurejeno.

Slabo izkušnjo je zaradi tega doživel tudi dr. Janko Lavrič, direktor podjetja Otrino, ki je ponudnik različnih vrst spletne zabave. Slovensko spletno mesto Igralnica.si je »namenjeno vsem, ki si želijo skozi razvedrilo s svojim znanjem, veščinami in z malo sreče osvojiti bogate nagrade,« pišejo. Toda ta zabava je bila do nedavnega plač­ljiva, saj so morali uporabniki ob registraciji plačati deset evrov. Na podlagi odločbe Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo so morali v lanskem letu prejemanje vplačil odpraviti.

Osnovna težava, ki je še vedno jabolko spora, je definicija igre na srečo. Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo očitno ne ločuje med 'gaming' in 'gambling'. »'Gaming' vključuje kvize, arkadne igrice, sudoku, logične uganke …, kjer je treba imeti znanje, spretnost in morda le nekaj malega sreče, 'gambling' pa je glede na opredelitev, zapisano v zakonu, igra, pri kateri je vsaj 50 odstotkov rezultata odvis­nega od sreče,« pojasnjuje dr. Lavrič. Ker ima Otrinova Igralnica.si v svojem sistemu le deset odstotkov iger na srečo, se je podjetje pritožilo na odločbo in zadeva še vedno ni razrešena. Tudi hiter pogled na rezultate pokaže, da zmagujejo najvztrajnejši, in ne tisti, ki imajo srečo.

Kakšne pa so izkušnje s slovenskimi uporabniki spletne zabave? Lavrič pravi, da zaradi spremenjenega načina delovanja in zastonjskega sodelovanja ne zaznavajo porasta igralcev. »Prej bi lahko rekel, da imamo upad. Ljudje se namreč bojijo. Imamo telefonsko podporo od 9. ure do polnoči in ljudje nas sprašujejo, ali bodo sploh dobili nagrado, če bodo zmagali, in ali jih lahko zaradi tega država kaznuje.«

Doma ...

Kako smiselno pa se zdi direktorju Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo Tomu Šemetu nadzorovanje svetovnega spleta? »Smiselnost omejevanja spletnega oglaševanja urad kot nadzorni organ težko komentira. Veljavna zakonodaja namreč prepoveduje sprejemanje vplačil ter opravljanje storitev za tuje prireditelje in urad mora v skladu s svojimi pristojnostmi skrbeti, da se ta prepoved spoštuje.«

Bo pa malce teže regulirati tuja podjetja, katerih spletna mesta obiskujejo tudi Slovenci, kajne? »Internet je sicer res globalen medij, kar pa ne pomeni, da zaradi tega veljavne pravne ureditve ni treba spoštovati. Strinjamo se seveda, da mora zakonodaja upoštevati nove tehnologije, a v zvezi s spletnim igralništvom in s tem povezanim oglaševanjem bi bilo treba doseči neko enotno ureditev ne samo v slovenskem, temveč v širšem evropskem in svetovnem merilu.« Ob tem je treba omeniti, da je prirejanje iger na srečo v Evropski uniji prepuščeno državam članicam, Slovenija pa je šele konec letošnjega aprila s sprejetjem pravilnika o prirejanju iger na srečo preko interneta in drugih telekomunikacijskih sredstev začela reševati problem neurejene zakonodaje na tem področju.

... in po svetu

V ZDA je kljub Las Vegasu, svetovni prestolnici igralništva, rastočim indijanskim kazinojem in igralnicam na ladjah splet­no igralništvo nelegalno. Herald Tribune v enem od člankov navaja oceno, da kar 20 milijonov Američanov kljub temu obiskuje spletne igralnice. »Busheva administracija vztraja pri prepovedi z argumentom, da spletno igralništvo ogroža javno moralo in prispeva k širjenju kriminala,« piše Herald Tribune. Da so le argumenti dovolj močni, kajne?

Tudi nekatere evropske države so zaskrbljene zaradi hitro rastočih spletnih igralnic, a razlogi za skrb tičijo drugje. Francija, Nemčija, Grčija in Nizozemska se bojijo odvisnosti od iger na srečo in kakopak konkurence, saj so države tudi lastnice monopolnih igralnic, ki bi s pojavom konkurence izgubile velik delež prihodkov.

Februarja je evropska komisija zagrozila Grčiji in Nizozemski s sankcijami zaradi onemogočanja konkurence na igralniškem trgu. Podobno se je že zgodilo Italiji. Leta 2003 je namreč evropsko sodišče ob italijanskem primeru Gambelli izrazilo dvom o združljivosti monopolov na področju iger na srečo z načeli svobode opravljanja tovrstnih storitev.

Na spletu so v začetku prevladovale igralnice, ki so delovale prek off-shore podjetij v Gibraltarju, na Malti ipd. Ko sta Velika Britanija in Italija legalizirali spletno igralništvo, se jima je to obrestovalo. Italija je zasebnemu sektorju ponudila 17 tisoč licenc in tako dala gospodarstvu krepko finančno injekcijo. Leta 2006 je zgledu sledila tudi Španija.

Pa srečno!

Z dostopnostjo svetovnega spleta in široko ponudbo iger na srečo na internetu se pojavlja vprašanje odvisnosti. Pri tem se je treba zavedati, da je način igranja precej drugačen od klasičnih iger na srečo. Uporabniki spletne igralnice so v nasprotju z obiskovalci klasične igralnice kar v domačem okolju, niso omejeni z delovnim časom igralnice in tudi psihološki pritisk je manjši, saj ni ogledal, videonadzora in drugih obiskovalcev.

Dr. Howard J. Shaffer, profesor na harvardski fakulteti za medicino, v svojem obširnem članku o spletnem igralništvu iz leta 2004 omenja tudi tehnološke omejitve. »Na primer, igralci po spletu navadno ne morejo zaznavati neverbalnih znakov, ki so lahko pomemben dejavnik v drugih situacijah.« Ob tem pa tudi omeni, da »ni mogoče sklepati o pomembnosti in razsež­nosti razlik med običajno igralniško situ­acijo in spletnim igralništvom, saj še ni bilo opravljenih nobenih raziskav na to temo.« Ugiba sicer, da bi take s tehnologijo okrnjene interakcije lahko imele manjši vpliv na razvoj odvisnosti, toda hkrati navaja drug vir, ki pravi, da izolacija uporabnika spletne igralnice pripomore k razvoju odvisnosti.

Dr. Shaffer še poudarja, da obstaja več vrst odvisnosti, ki jih je treba ločevati: odvisnost od interneta, patološka uporaba interneta, odvisnost od iger na srečo ... Pionirske korake na tem področju dela oddelek za zasvojenosti s harvardske fakultete za medicino. Ker se raziskovalci zavedajo pomanjkljivih informacij s tega področ­ja, so sredi leta 2005 sklenili nekajletno sodelovanje s spletno igralnico bwin.

V prvi fazi projekta so imeli prvič možnost osem mesecev opazovati dejansko vedenje 42.647 sveže registriranih uporabnikov spletne igralnice. In kakšni so bili rezultati? 98 odstotkov registriranih uporabnikov je vsaj en mesec sklepalo stave. Povprečna starost je bila 31 let. Med uporabniki so močno prevladovali moški (91,6 odstotkov), vendar pa se njihovo vedenje ni bistveno razlikovalo od ženskega načina igranja. Izkazalo se je le, da ženske izgubljajo manj denarja, čeprav so njihove stave za povprečno štiri evre višje.

Aha, pa smo že pri izgubi! Ste se kdaj spraševali, kolikšna je cena take spletne zabave? V raziskavi se je razkrilo večinoma zmerno hazardiranje. Povprečna vrednost izgube opazovanih igralcev, ki so bili aktivni povprečno 118 dni, je od prvega do zadnjega dne znašala 97 evrov (32 odstotkov skupno vloženega denarja). In le 0,4 odstotka uporabnikov je sklenilo veliko stav z visokimi izgubami.

Kljub neomejenemu dostopu se ljudje niso zadrževali v spletni stavnici dlje, kot je bilo treba. Večina je sklenila manj kot štiri stave na dan in pri tem stavila manj kot pet evrov. Če se je odstotek izgubljenega denarja med igranjem povečeval, se je vloženi denar zmanjševal, stave pa so postajale čedalje redkejše.

Morda je najbolj presenetljiv sklep, da so tisti z večjimi vložki proporcionalno izgubili manj kot tisti z manjšimi vložki. Napačno je torej pogosto mišljenje, da visoke stave hkrati pomenijo tudi problematično igranje na srečo!

Vsekakor je dobro poznati nevarnosti in upoštevati navodila za prijetno, odgovorno in varno igranje. Med igranjem naj bi delali redne premore. Že vnaprej si je dobro določiti tedenski ali mesečni igralni znesek, ki ga kasneje ne povišamo. Dobitki in izgube naj bodo vnaprej omejeni. Ko pridemo do določene višine dobitka ali izgube, nehamo igrati.

Priporočljivo je tudi igranje s partnerjem, ki ni osebno tako močno vpleten v igro. S tem naj bi nevtralizirali izolacijo igralca, ki ima lahko negativen vpliv. Depresivnim ljudem pa je, jasno, odsvetovana katerakoli igra na srečo.

Spletne igralnice poleg nasvetov ponujajo tudi različne pomoči. Lahko rešite vprašalnik in tako vidite, ali je vaše vedenje v spletni igralnici že doseglo problematično raven. Številne ponujajo tudi omejitev računa, kar si lahko nastavite za različna časovna obdobja. Pogosto je na voljo tudi kontakt, kamor se lahko obrnete, če zabredete v stisko.

Možnosti je veliko, a najpomembneje je, da se sami zavedate odgovornega igranja. Le tako bo to lahko vir zabave, in ne psihološko ali finančno breme. Pa srečno!

Tamara Langus

foto; Goya

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ