15. 4. 2008, 12:57 | Vir: Playboy

Iz Ukrajine z ljubeznijo

Krepko čez polnoč je, ko v dolgočasnem barčku orjaškega razkošnega hotela v eni od vzhodnoevropskih prestolnic brez sledu slabe vesti naročim drugega dvojnega jacka in prižgem peto cigareto. Več kot pol leta že ne pijem alkohola in ne kadim …

Točneje, malo pred polnočjo sem znova izgubil še eno bitko v dolgoletni vojni s samim seboj. Nič lažjega. Kakor da je ne bi nikoli začel. Neverjetno je, s kakšno lahkoto in hitrostjo sem pozabil na šestmesečne tantalove in vse druge muke ter nagibal jacka (z veliko ledu) in vlekel vase cigaretni dim. Nekaterih početij nikoli ne pozabiš. Ko se enkrat naučiš plavati, znaš plavati za vedno. Enako je s kolesom.

A v teh prelomnih trenutkih sta plavanje in kolo zadnje, na kar mislim. Dolgočasim se v družbi kolegic in kolegov, ki, čeprav je krepko čez polnoč, razpravljajo o službenih zadevah, in razmišljam o tem, katera od kolegic bi bila za hiter nekompliciran fuk, čeprav me nobena ne mika.

Je za fukotožne misli kriv najnovejši poraz, ki ga tako lepo razkrivata kozarec v levi roki in šesta cigareta med kazalcem in sredincem desne roke? Ne, čeprav … Samo moški sem, ki me pogled na privlačno žensko – priznam – najprej in takoj spomni na fuk. Če me ženska privlači, ne pomislim na, kaj vem, njeno razgledanost ali inteligenco.

Roko na srce, sem tip moškega, ki prej opazi dobre joške kot notranjo lepoto. Samo vprašanje nekaj sekund je, ko pomislim na to, kako se daje dol. Ali gor. Z drugimi besedami: kako dobro se pofuka, ali rada sesa pa ali dobro sesa! Misel na misel (o fuku) hitro povečuje lakoto. Čas je za novega jacka in novo cigareto. Kar nekaj kolegic v različnih delovnih okoljih sem že dregnil in dregal.

Večkrat kot manjkrat se je končalo s komplikacijami, ko sem jih nehal dregati, čeprav ni malo športnic, ki se znajo pošteno pofukati brez poznejšega čustvenega izsiljevanja. V vsakem primeru mi v trenutnem življenjskem položaju niso dišale prav nikakršne komplikacije, kar seveda ni odpravilo fukotožnosti. Ne vem, kako je z vami.

Z menoj je tako, da v nekem trenutku on, se pravi kurac, prevzame pobudo, in ko se to zgodi, ga je precej težko ustaviti. Tega pravzaprav ne mislim očitajoče, saj bi v nasprotnem primeru obležal s precej manj ženskami, kot sem, vem pa, da mi je za vsako, s katero nisem, pa vem (ali ne vem), da bi lahko, žal. Pa ne zato, ker bi jih štel. Sploh ne. Sploh ne vem, s koliko ženskami sem spal, kaj šele, da bi se spomnil vseh imen.

Obrazov bi se spomnil, če bi jih znova srečal. Tudi večine pizd. In dojk. In ritnic. In stegen. In fuka. Resnično rad imam ženske in rad sem z njimi v postelji, rad jih poljubljam, božam, rad raziskujem ženska mednožja, rad jim ližem pizde, rad jim kurca vtikam v telo. Malikujem ženske in njihova telesa in ta trenutek … zelo očitno veliko teoretiziram.

Ne vem, kdaj točno sem opazil poglede mlade črnolaske, ki sedi na barskem stolčku ob šanku in aktivno zdaj posluša, zdaj govori (več posluša kot govori) z gospodom blizu štiridesetih let v obleki s kravato in z veliko plešo, ki se mu svetlika. Velike modre oči ima in vranje črne lasje, ki ji padajo na kar zajetno oprsje, čeprav se mu pozna, da je v čudežnem nedrčku. To je vse, kar vidim. Bolj jo čutim kot vidim, ker sem očala pustil v sobi.

Morda se mi zato zdi njen obraz lepši, kot je v resnici. Čedalje bolj čutim njene poglede. Vsakič ko pogledam proti njej, se najina pogleda srečata, ne da bi plešec ob njej to opazil. Kateri moški bi se branil pogledov dobre mlade bejbe?! Ker smo večni tekmeci, se naš ego posebno dobro počuti, če to počnejo v družbi drugega moškega. Logika je tipično moška: spi z njim, vendar si želi pravega dedca, se pravi mene.

Veliko se pogovarjata za to pozno uro. Če bi bil jaz on, je ne bi onegavil z besedami, ampak z nečim drugim. Zelo sem pameten. Onegavil bo pa on, pomislim in se za daljši trenutek posvetim svoji družbi. V sili hudič muhe žre, potrebno pomislim, ko pogledam v oči kolegici na levi, ki se me čedalje pogosteje dotika, vendar si premislim. Od 10 do 15 kilogramov preveč ima za moj okus. Pa kaj potem? Več kot ena je že, edina dobra bejba je zasedena, ti pa si potreben, mi govori on, moj drugi jaz v kurčevi podobi. Ti si potreben, ne jaz, mu odgovorim in pogledam proti mladi bejbi za šankom (v bistvu sva potrebna oba).

Sama je in ne umakne pogleda z mene. Kje pa je gospod bleščeča pleša? Ni ga. Je peljal najboljšega prijatelja na vodo? Ne, predolgo ga ni. Očitno sta se zaradi nekega razloga razšla. Medtem ko premlevam, kaj se je zgodilo, se moja družba odloči, da je skrajni čas za to, da gremo spat. Črnolaska z velikimi modrimi očmi niti za trenutek ne umakne pogleda z mene. Val me odnaša mimo nje, proti dvigalu orjaškega hotela, čeprav me vleče k njej. Ne morem k njej, večina kolegov in – bolj nevarnih – kolegic pozna mojo tretjo, relativno »novo« ženo.

Eden od kolegov nenadoma pripomne: »Lušna kurbica!« »Kurbica!?!« mi uide. »Kaj pa drugega! Ukrajinka, seveda! Po vseh hotelih jih je polno,« pravi. Pametnjakovič! Kako sem včasih še vedno naiven! Bleščeča glava in lepotica! Pa sem se spraševal, kaj vidi na njem?! Nič ni videla na njem, pa vse v njegovi … denarnici. Za naivnost krivim jacka. Danielsa. V sobi korakam sem ter tja. Pa kaj pol, če je kurbica?! Dobra bejba je! In profesionalka.

Še nikoli nisem plačal za seks, pomislim. Žalostno, pri tvojih letih, namigne, saj veste kdo. Žalostno? Ni mi bilo treba. Ni ti bilo treba? Zakaj pa si si ga popoldne vrgel na roko, medtem ko si gledal hotelski pornografski kanal? Pa saj mi ga ni bilo treba vreči na roke, z gospo sva imela zjutraj, pred odhodom, dolgo rundo, si pozabil? Pozabil, kako bi pozabil, vedno mi izprazni jajca, ko kam grem. Za vsak slučaj. Vse je treba poskusiti, samo enkrat živiš, ne? Te ne mika ugotoviti, kako se da dol profesionalka? Kako mi ga popuši?

Zelo pameten kurac, pomislim, ko v sobno blagajno zaklepam potni list in denarnico, iz katere dam v žep nekaj sto evrov. Nujno moram po cigarete, lažem samemu sebi in hitim iz sobe proti hotelskemu barčku, ki je še odprt. Kako je že rekel Hugh Grant po tem, ko ga je dal pušiti profesionalki in so ju zmotili policaji? Trenutek norosti. Trenutek zelo moške norosti. Ves se spremeniš v kurca.

Dobesedno hitim proti dvigalu, v strahu, da ne bi profesionalna Pepelka izginila v noč. Ni je, vendar so na šanku pred barskim stolčkom, na katerem je sedela, škatlica cigaret, zelo ženski vžigalnik in visok kozarec, v katerem so samo še kocke ledu. Plačujem cigarete, ko se vrne. Srčkana je. Nasmehne se mi, jaz pa jo – kot bi to naredil že milijonkrat – vprašam, ali ji lahko kupim pijačo.

»Vodko … dvojno,« reče v angleščini s težkim akcentom. Delam se, da ne vem, da je profesionalka, ji dam roko in se ji predstavim. »Jaz sem pa Inge,« reče in se nasmeje. »Od kod pa si,« vprašam. »Iz Ukrajine,« odgovori. Zajeten srčkan par dojk ima, ki se vabljivo zatrese vsakič, ko se nasmehne. Zelo kratko minico ji je potegnilo navzgor in občasno opazim črne čipkaste hlačke. »Zanimivo. Pa si tukaj turistično ali poslovno?« »Tukaj živim in … delam že pet let,« reče, preden lansira serijo osebnih vprašanj, ki me presenetijo.

Od kod sem in kaj delam, kje točno živim, sem bogat, imam veliko hišo, koliko avtov imam … »Hej, Inge, ustavi konje, kaj je s teboj, delaš za policijo?« jo vprašam. »Sorry,« reče in se zapeljivo nasmehne. »Si poročen?« »Pa smo spet tam. Zakaj pa hočeš to vedeti?« »Zato, ker bi rada … poroko s teboj in iti s teboj,« reče in se nasmehne. »Ampak, Inge, poznava se šele pet minut.« »Ni važnost … všeč si mi. Všeč stil od tebe, kako oblečen, lasje. Ti res všeč mi.« »Hvala enako, ampak jaz sem že poročen. Tretjič.

Zakaj bi pa rada odšla od tukaj? Danes je po Evropi povsod enako.« »Ne, ne … tukaj malo denar za fak, v London veliko denar za faki faki. Jaz bi hitro bila bogat, vozila športni avtomobil, imela hiša. Ti hočeš, da pridem v tvojo sobo?« »Kako pa to, da nisi šla v sobo k plešcu?« jo vprašam. Čarobno se nasmehne. »Dvesto evrov na uro … predrago zanj. Ti hočeš dober fak? Jaz zelo dober fak. Tvoja žena dober fak?«

Nasmehnem se in ji rečem, da je zabavna in da mi je všeč. Prijetno mi je v njeni družbi in tudi njeni dojki me čedalje bolj mikata. Blazno si ju želim kupčkati. Vpraša me za številko sobe, povem ji, ona pa mi reče, da pride čez deset minut, ki jih izkoristim za osebno higieno. Oprham se, si umijem kurca in zobe. Inge me povonja kot kakšna kužka.

»Ti si se umil. To je zelo prijazno … zame,« skoraj pripleše v sobo. Sedim na robu postelje in jo potegnem k sebi. Čvrsti mladi ritnici ima in močna stegna. Tudi dojki ima čvrsti, napeti. »Ti všeč moji joški?« »Ja, zelo so mi všeč tvoji joški.« »Ti se sleči, pojdi v postelja. Jaz bom plesati zate striptiz,« reče in miga s telesom.

Že med slačenjem se mi dviga kurac. Gol ležem v posteljo in jo gledam. Inge se nasmehne in uperi prst v moje mednožje. »To biti moja velikost. Tvoj kurac mi biti zelo všeč. Velik kurac,« reče kot kakšna drugorazredna igralka, medtem ko se zvija in slači seksi črno čipkasto spodnje perilo. Scena, zlasti njeni monologi, me čedalje bolj spominjajo na drugorazredni pornič. »Ja, ja, velik kurac … največji. Nisi še videla večjega,« ji rečem in Inge se za trenutek zmede. Nasmehnem se ji: »Pridi sem, da vaju seznanim.«

Lepo porjavelo telo je zdaj povsem golo. Jedri dojki z majhnima bradavičkama. Vrh stika nog ima samo majhen temen grmiček. Med nogama se očitno brije. Hočem jo potegniti v posteljo, pa se mi izvije. »Oprhala se bom. Hočem biti sveža … zate.« Ko se oprha, me prime za kurca, se poigrava z njim in nenadoma resno reče: »Ne maram v rit. Če velik kurac, več denar.« »Kako sva si podobna, tudi jaz ne maram v rit,« ji rečem in ji brskam po golem pobritem mednožju.

Niti malo ni vlažno. »Imam pa rad vlažno pizdo,« ji rečem, Inge pa, če sem prav videl, zardi, kot bi ji bilo nerodno. »Nisem namazala krema … in slina. Če moški je všeč, se pizda sama maže,« reče in se nasmehne. »Ti meni všeč, ti dober moški, ne mudiš fukat,« dahne, medtem ko se potapljam v njeno mednožje. Lepo pizdico ima. Lepo ji diši. Gladko je obrita med nogama. In lepo zameša, ko ji začnem lizati mini klitoris. Tudi sok priteče, pizdica se ji lepo mehča in medi. »Kaj sem rekla? Všeč si ji,« reče, ko se v njenih rokah nenadoma pojavi kondom.

Sede mi na stegna, dvigne kurca in kondom počasi rola nanj. Prva ženska je, ki mi ga sesa s kondomom. Dobro sesa, vendar to ni to, kondomska felacija mi prinaša pol manj užitka kot gola. Ne vprašam jo za drugačno, ker se mi fuka. To ji tudi povem. »Ni dobro?« hoče vedeti. »Ne.«

Začudeno, skoraj jezno pogleda, preden dodam: »Ni dobro zaradi kondoma.« Nasmehne se, se dvigne nad kurca, si ga nastavi, se nasadi, nagne naprej, da imam pred usti njene dojke, in zameša. »Imaš rad moj fak?« »Aha,« rečem. Inge meša, meša, meša, se navija in odvija s kurca, sploh ne slabo, čeprav ne seksa nič bolje ali drugače od neprofesionalk, ki imajo rade seks, vendar mi ne pride pa ne pride.

»Nimaš rad moj fak, ni ti prišlo,« reče zadihano po najmanj polurnem naskakovanju moje sablje, ki ne kaže niti najmanjših znamenj, da se namerava zlomiti. Šele po tem, ko zamenjava tri do štiri položaje, končno eksplodiram. »Ti nor, ti veliko fak fak za 200 evrov, drug pridejo v dve minuta,« reče in se nasmiha. Spet se pogovarjava.

Pripoveduje mi o sebi, veliko hoče vedeti o meni. Ne vem, ali ona govori resnico, jaz ji lažem skoraj vse. Kadiva, pijeva, se smejeva. Zelo dobro se imava. »O, šit, iti moram, tukaj sem že skoraj dve uri.« Reče mi, da mora dati varnostnikom hotela petdeset odstotkov denarja. »Zahtevali bodo dvesto evrov, ker sem ostala dve uri. Moraš mi dati še denar.« Ne verjamem ji in ji ne dam niti evra več. Ne reče še enkrat, res pa hiti in kmalu je ni več.

Spal sem malo, vendar kraljevsko. Prebudil sem se z veleglavobolom in občutkom praznine, vendar brez slabe vesti. Prišla je in odšla in nikoli več je ne bom videl. Nobenih mailov, telefonskih klicev in sporočil na mobitelu. Kot da je nikoli ni bilo. Vseeno je ne bom nikoli pozabil. Nanjo me bo vedno spominjala njena vlažna globoka misel: če je moški všeč, se pizda sama maže.

TEKST: B. B. Kastelic

FOTO: Lisa Boyle

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord