Japonski recept za dolgoživost se skriva v konceptu iskanja smisla življenja, ki ga imenujejo ikigai

Ikigai temelji na posameznikovem iskanju ravnotežja pri posvečanju časa štirim osnovnim stvarem. Tistim, ki jih posameznik ljubi. Tistim, v katerih je dober. Tistim, za katere je lahko plačan, in tistim, ki jih svet okoli njega potrebuje. Ko človeku uspe najti pravo ravnotežje med temi, doseže smisel življenja.

Po mnenju japonskega nevroznanstvenika in avtorja knjige Awakening Your Ikigai (Prebujanje vašega Ikigaija) Kena Mogija so osnove tovrstnega doseganja smisla življenja sprejemanje sebe in zadovoljstvo ob malih stvareh. Ključno je povezovanje z drugimi ljudmi in naravo okoli sebe, iskanje veselja in prisotnosti v trenutku.

Na Japonskem je koncept močno ponotranjen, v zahodnem svetu pa je v zadnjih letih postal še en priljubljen trend oblikovanja življenjskega sloga. Kot številni drugi koncepti iz vzhodne filozofije ima ikigai pomembno vlogo tudi v zahodnih psihoterapevtskih pristopih.

V tem smislu se mu najbolj približa logoterapija, ki jo je pred skoraj stotimi leti razvil avstrijski nevrolog in psihiater Viktor Frankl. Ta je želel svoje paciente usmeriti k iskanju lastnega bistva, saj je trdil, da se ljudje, ki se počutijo tesnobno ali prazne, soočajo z eksistencialno krizo. Avstrijec je svoje najpomembnejše delo, Človekovo iskanje najvišjega smisla, utemeljil v lastni izkušnji preživetja nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz.

Bistvo ikigaija je to, da ne obstaja en način za njegovo doseganje. Tega lahko najdemo v mnogih stvareh: v predanosti prijateljem, kuhanju, starševstvu, pisanju, znanstvenem raziskovanju, borbi proti podnebnim spremembam, risanju ...

Gre za izjemno individualno stvar, ki pa mora biti v sozvočju z lastnim okoljem, izpostavlja Mogi. "Vsekakor je treba začeti z malimi stvarmi. Treba je biti prisoten tu in zdaj. Najpomembneje pa je, da ne kriviš okolja za pomanjkanje svojega ikigaija. Konec koncev je na tebi, da najdeš svoj ikigai na čisto svoj način."