Jernej Damjan postavil smuči v kot, zanima ga delo v skokih

Ob izboru Planice kot gostiteljice nordijskega svetovnega prvenstva 2023 je Damjan bolj v šali kot zares dejal, da bi bilo lepo doma končati kariero, četudi bo imel takrat že 40 let. Skorajda se mu je želja uresničila, vendar mu telo več ne dopušča kariere vrhunskega športnika.

"Danes stojim tukaj na dežju, očitno tudi nebo joka, ker je prišel čas, da vam vsem naznanim novico, o kateri so se nekateri dlje časa spraševali. Ponavadi sem vedno dokazal, da je moja volja močnejša, zdaj pa mi je telo končno reklo, da je čas, da končam skakalno kariero," je objavil Damjan prek Instagrama.

"Ne bom rekel, da mi je lahko, ampak zdaj iskreno čutim, da je pravi čas. Hvala vsem, ki ste mi pomagali in me podpirali in se vidimo v novem poglavju mojega življenja," je dodal skakalec, ki bo ta mesec dopolnil 38 let.

Damjan je v svetovnem pokalu nazadnje tekmoval marca 2019, konec istega leta pa zaradi poškodbe predčasno končal novo sezono. Sedemintridesetletnik, ki je nastopil na štirih olimpijskih igrah - v Torinu 2006, Vancouvru 2010, Sočiju 2014 in Pyeongchangu 2018 -, je najbolje nastopal na ekipnih tekmah in ima štiri kolajne s svetovnih prvenstev.

"Če bi v vitrini imel še olimpijsko medaljo, potem bi lahko res rekel, da sem povsod nekaj nabral. Prihodnjo sezono so spet OI, ne bom rekel, da ne bi bil sposoben biti zraven, a enostavno ne čutim poti, po kateri bi lahko prišel do tega."

V svetovnem pokalu je debitiral leta 2004, v karieri pa je osvojil dve zmagi. Prvo leta 2014 v Sapporu, ko so je slavil pred rojakoma Petrom Prevcem in Robertom Kranjcem za trojno slovensko zmago, drugo pa leta 2017 v Kuusamu, ko si je mesto v slovenski ekipi priboril kot član B-reprezentance ter se v slogu Gaja Julija Cezarja in njegovega reka "Prišel, videl, zmagal" povzpel na sam vrh. Skupno se je na posamičnih tekmah petkrat zavihtel na zmagovalni oder.

Večje uspehe je Damjan nizal z ekipo, saj se je z reprezentančnimi kolegi devetkrat povzpel na stopničke, nazadnje leta 2019 v Willingenu, ob tem ima tudi dve ekipni bronasti kolajni s SP ter srebro in bron s SP v poletih.

Do prve odmevne kolajne je prišel v velikem slogu, ko je že leta 2005 na SP v Oberstdorfu na svojem prvem velikem tekmovanju kariere skupaj s Primožem Peterko, Juretom Bogatajem in Rokom Benkovičem skočil do ekipnega brona na srednji skakalnici.

In kot je povedal v pogovoru so prav s to prvo kolajno iz Oberstdorfa povezani njegovi najlepši spomini na skoke

"Lepih spominov je res veliko. Težko bi izpostavil le enega. Eden najlepših je prva ekipna kolajna iz Oberstdorfa. Na vse ekipne kolajne imam zelo lepe spomine. In jaz sem v tem športu res užival," je dejal in povedal, da se je na tekmi vedno počutil kot z drugo družino: "Fajn sem se imel. Četudi je bilo veliko težkih trenutkov, iz katerih se veliko naučiš, mi nikoli ni bilo žal."

Odločitve ni sprejel zlahka. Še lani jeseni je verjel v vrnitev, saj je v poletni sezoni, kot pravi, pod vodstvom Igorja Medveda dobro skakal, nato pa ga je pozimi začelo kriviti pri skokih in vanj se je naselil strah.

Vedno je bil zanimiv sogovornik, kar je nenazadnje dokazal tudi minulo sezono, ko je kot strokovni komentator na nacionalni televiziji močno popestril skakalno dogajanje in ga še bolj približal gledalcem. Kot pravi, si močno želi še naprej delati v skokih. Tudi zato je pri Fisu kandidiral za naslednika glavnega kontrolorja opreme Seppa Gratzerja, ki se je upokojil.

"Na koncu me pri Fisu niso izbrali. Prišel sem daleč, med 'top 3' kandidate, povsem do konca pa žal ne. Tu so se mi pred dnevi vrata zaprla. Kaj se mi bo pa odprlo, za zdaj še ne vem," je razkril Damjan in dodal, da ima veliko željo ostati v skokih.

"Željo po delu v skokih imam veliko, ne bom pa šel v to za vsako ceno. Nenazadnje sem že vrsto let vpet v Fis, za same skoke ob tem, da sem bil skakalec, sem zadnjih osem let veliko delal. Kot predstavnik skakalcev, lani pa sem bil tudi v tako imenovani covid-grupi, ki je pripravila vsa pravila za letos končano turbulentno koronsko sezono," je razkril Damjan.

"Delam res veliko, a vse pro bono. Želel bi si, da me ne bi le trepljali po hrbtu in hvalili, ampak za delo tudi pošteno plačali. Samo od pohvale se ne da živeti. Rad bi šel nekam, kjer bodo znali ceniti moje znanje," je dejal diplomant marketinga na fakulteti Doba.

Poudaril je, da ga najbolj zanima delo z ljudmi. "Svet je poln priložnosti. V karkoli se bom spustil, bom šel v to stoodstotno. Rad bi delal nekaj koristnega, nekaj dobrega. Vedno sem imel čut za malega človeka, vedno sem se zavzemal za pravičnost, rad sem pomagal vsem. Zato sem morda kar nekajkrat v karieri potegnil kratko, a delo z ljudmi mi je res 'fajn'."

Pogovarjala se je Zala Zaletel