Kako le morejo prepovedati užitke!

Torej, prepustimo se užitkom, delajmo otroke, ljubimo drug drugega, kljub razlikam v veri, rasi in polti, uničimo orožje in vse sile naperimo v smeri mirnega in hkrati užitkarskega življenja. To je tisto pravo! Pa nam vladajoči in njih zakoni, odredbe in uredbe to dopuščajo v vseh primerih?

V nekaterih mestih, deželah, državah, celinah je dovoljeno prav vse, celo na javnih krajih, drugod pa straši obilica prepovedi, zapovedi, tabujev, oviranj in brezštevilnih kazni za užitkarske dejavnosti zaljubljenih parov. Pa pojdimo po vrsti. Naši predniki še niso poznali kakšnih napisanih ali narisanih zakonov, saj so se pri čedalje bolj pokončni drži komaj lovili na negotovih nogah, ki so pred nekaj milijoni služile kot zadnje poskočne tace za vratolomne skoke, pa tudi kot oprijemke pri raznovrstnih prostodušnih legah med seksualnimi sladostrastnimi zanosi.

Pred nekako tristo tisoč leti pa se je zgodila civilizacija. Prvi zakoni so bili že vklesani v kamne, narisani na razne plošče in po različnih stenah. Začele so se oblikovati nove prepovedi užitkov, ki so jih narekovali vladajoči sloji.

Prvič: Prepoved seksa med sorodniki (prepoved incesta), ki še sedaj velja v vseh demokratičnih družbah. Kršijo pa jo povsod, in to na zelo demokratičen način iz užitkarskih razlogov in ne le pri revnih slojih v kakšnih favelah v okolici Rio de Janeira ali v Afriki, čeprav to medicinsko sploh ni priporočljivo. Kršitelji se izgovarjajo na naravo in demokratične odnose znotraj družine. Ponavadi pa so o tem zelo tiho, kar je v korist obeh prekršiteljev, da ju družba ne obsodi in preganja.

Drugič: Prepoved kakšnihkoli stikov, tudi spolnih, med vladajočimi kastami in suženjsko rajo. Kar vodi sicer k degeneraciji in medicinsko ni priporočljivo. So se pa v vsej nadaljnji zgodovini našle izjeme, ki so izboljševale, tako po barbarsko, vladajočo kri, kar se dogaja še danes. Najbolj značilna glede tega je kraljevska Velika Britanija, kjer se princi in princese kraljeve družine, pa tudi sami kandidati in kandidatke za kralje in kraljice, spogledujejo in flirtajo s povsem običajnimi državljani, brez kaplje plemiške krvi.

Tretjič: Prepoved perverznosti vseh vrst na javnih krajih! Priporočljivo pa je za vsakega, ki to vendarle počne, da to skriva, dela na skrivaj in ne razglaša na veliki boben javnosti.

In v naŠem Času.

Prvič: Na Novi Zelandiji je zelo pregrešno poljubljanje na usta (in ne z nosovoma, kar je dovoljeno) med domorodnimi Maori. Če te zalotijo s kakšnim osebkom nasprotnega spola, da to počneš, morata biti za kazen triintrideset dni povsem spolno vzdržna, kar nadzirajo.

Drugič: Za Eskime oziroma Inuite je zelo znano, da so sposobni narediti gostu v njihovih iglujih marsikaj grdega, če se ne loti njihove soproge; v spolnem smislu seveda, ko mu jo ponudijo v znak gostoljublja, tako vso namazano s kitovo mastjo. Tu gre, glede na evropsko in drugo splošno razumevanje stvari, za obratno razumljeno prepoved, ker si kaznovan, če nečesa ne narediš, pa bi moral, v zvezi z užitkom, ki ti ga ponujajo kot gostu z njihovo soprogo (v Evropi ali po svetu je, kot nedvomno veste, običajna prepoved, da kaj užitkarskega ne smeš narediti z gostiteljevo soprogo, pa se to kljub vsemu dela).

Tretjič: Če te v okviru kakšnega zelo divjega južnoameriškega indijanskega plemena na licu mesta zalotijo, da seksaš z eno izmed njegovih pripadnic, si nastradal, saj te z njo pri priči poročijo. V istem hipu postaneš za vedno član plemena. Če se hočeš temu izogniti, si običajno ob glavo, v najboljšem primeru ob kakšen tebi pomemben del telesa.

Četrtič: V Massachussetsu v ZDA imajo zelo star člen zakona, ki prepoveduje seks v kopalniški banji v soboto od poldne do prvega mraka na javnem kraju. Kazen je globa, seveda če te pri tem »zavrženem početju« zalotijo, v višini 200 ameriških dolarjev. Nič ni pri tem rečenega, kako si to banjo zvlekel na javni kraj in zakaj te je sploh prijelo, da bi v njej seksal z ljubo ti osebo v soboto v omenjenem času, druge dneve pa lahko, brez denarno zagrožene kazni za prekršitelja.

Petič: V nam ljubi domovini Sloveniji si naredil prekršek zoper javno moralo, zaradi katerega lahko doživiš kaznovanje v denarju ali v hujših primerih celo do trideset dni zapora, če te je prijelo, da bi svoji dragi izkazal ljubezen tako, da bi se z njo sprijel v ljubezenskem prepletu na kakšnem javnem kraju. Recimo pod poetom in njegovo muzo na Prešernovem trgu v Ljubljani, ali pod starodavno trto na Lentu v Mariboru, ali v kakšnem parku kjerkoli drugje v Sloveniji, v vsakem času dneva ali noči. Če te seveda pri tem zalotijo policaji ali dušebrižne priče.

Šestič: Na Tajskem si zelo ogrožen, če te, po prijavi policiji, le-ta zaloti v sladostrastnem objemu z mladoletnico ali mladoletnikom kje na javnem kraju. Lahko »zaslužiš« kar spodobno kazen v zaporu. Policija pa se ne vtika preveč v tovrsten »biznis« v erotičnih institucijah.

Sedmič: V kraju Hobart v Avstraliji, kjer poletne temperature čez dan neredko presežejo 50 stopinj in so vse hiše grajene in primerno ohlajene pod zemljo, je, predvsem iz medicinskih razlogov, od krajevnih oblasti v tozadevnem predpisu dana prepoved s kaznijo 300 avstralskih dolarjev, če dva zaljubljenca zasačijo pod soncem med medsebojnim podajanjem in izmenjavanjem sladostrastnih telesnih gibov vseh vrst. Vprašanje je, kdo to sploh nadzira, ko se ponavadi čez dan vsi kot klopi držijo primerno ohlajenih prostorov pod zemljo, pa tudi, katerima dvema sploh pade na misel, da bi seksala zgoraj pri tako grozovito vročih temperaturah, saj ju lahko zadene celo kap, in to hkrati.

Osmič: V glavnem mestu republike Mongolije Ulan Batorju je mestni komite delavske partije Mongolije v pravilniku o obnašanju svojih članov v tem mestu sprejel določbo o prepovedi izražanja nežnih čustev ali celo česa več, v smislu prepovedi fizičnih prežemanj dveh članov nasprotnega spola v času uradnih partijskih mitingov ali zborovanj in še en dan po uradnih zaključkih le-teh. Smisel te prepovedi, ki v uradnih gradivih ni pojasnjena, je verjetno v tem, da ves čas mitingov in zborovanj drži koncentracijo članstva v zvezi z nastopajočimi govorniki in v smeri partijskih nalog, sprejetih na njih.

TEKST: Vasko Polič

FOTO: Alison Reynolds

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord