V zadnjem času se je povečalo število samskih ljudi, izginotje drugega bližnjega, partnerja ali zakonca, so zamenjali za daljnega, ki prek vmesnika, računalnika oziroma interneta, postane na zahtevo takoj dostopen. Ko je lacanovec Slavoj Žižek pred leti raziskoval, kako novi mediji vplivajo na naše pojmovanje seksualnosti, je kot posledico takoj dostopne kiberspolnosti poudaril zadušitev poželenja pri človeku.

Simulacija spolnosti, kot bi rekel filozof postmodernizma Baudrillard, obstaja zato, da bi prikrila dejstvo, da sta se tradicionalna spolnost in reprodukcija spremenili zaradi znanosti. Računalniška avtocesta ponuja različne oblike instantnih zadovoljitev, novih oblike fast fooda, in ena od teh je kiberseks. Kiberseks je McDonald's spolnega življenja, ugotavlja kiberfeministka Marina Gržinić.

Danes poznamo več oblik kibernetične spolnosti: kiberseks, ki je vezan na erotični oz. pornografski softver, e-poštni kiberseks ali kiberseks, ki ga pogojuje MUD; »Multiple user dimension program« je program, s katerim se uporabniki lahko med seboj povežejo in prevzamejo željeno računalniško osebnost.

Najbolj razširjena oblika so seveda kiberseks klepetalnice, a jih bodo sčasoma zagotovo nadgradili in dostojno oplemenitili t. i. podatkovni kombinezoni, ki jih za zdaj še ne prodajajo v sex shopih. Nič čudnega, uporabnik visokotehnoloških oblačil, podatkovnih kombinezonov, lahko prakticira spolne odnose v virtualni realnosti, ne glede na to, kakšna je geografska razdalja med subjektoma.

Različne oblike kibernetične spolnosti imajo veliko skupnega. Za sodelovanje je še vedno potrebna bujna domišljija. Kibernetični spolni odnosi potekajo v virtualnem okolju, v umetno ustvarjeni virtualni skupnosti, v kateri smo lahko karkoli. Moški ali ženska.

Nadenemo si masko in igramo vlogo, ki jo sami določimo, s partnerjem, ki si ga izberemo. Identiteta partnerja je lahko znana ali pa tudi ne. Kiberseks lahko poteka med dvema realnima človekoma z umetno konstruiranima identitetama, možen pa je tudi med realnim in virtualnim človekom.

Zgodovina kiberseksa, vezanega na kibernetični prostor, se je začela z računalniškimi igricami, ki so omogočale interakcijo z digitalnimi seks bombami. Prvi kiberseks entiteti, produkta ameriške firme Reactor, sta bili Maxie in Virtual Valerie, ki ste jo lahko obiskovali v njenem tridimenzionalnem apartmaju.

Pravo revolucijo v dolgo pričakovanih napravah, ki bi dejansko omogočile čuten kiberseks, so sprožili medijski umetniki v začetku devetdesetih. Multidisciplinarna sodobna umetnost kritično raziskuje zmožnosti tehnologij, da bi opozorila na njihove pozitivne in tudi negativne družbene posledice.

Ann Barber, multimedijska umetnica iz Londona, je v performansu Safer Sex Experience uporabila virtualno okolje, v katerega sta partnerja vstopila vsak s svojo podatkovno čelado in rokavicami. Prek čelade sta videla tridimenzionalno telo in več predmetov, s katerimi je eden od njiju prodiral skozi odprtine drugega.

Joey Skaggs je leta 1992 predstavil svojo organizacijo Sexonics in demonstriral naprave za interaktivni seks, ki naj bi jih ta družba izdelovala. Jasno, bila je potegavščina.

Na njegovo provokacijo je naslednje leto odgovoril norveški medijski umetnik Stahl Stenslie. Med Parizom in Kölnom, kjer je študiral na akademiji za nove medije, je prvič stekel teletaktilni komunikacijski sistem na daljavo – Cyber SM. Za to akcijo so bili potrebni dva podatkovna kombinezona, dva računalnika in internet.

Kombinezon, vmesnik, je v tem primeru vibrator, ki omogoča teleseksualno zaznavanje. Obstajajo napovedi, da bodo v prihodnosti razvili takšne naprave, ki bodo angažirale vsa čutila.

»Potem ko je kibernetika vročih linij na tehnično brezposelnost obsodila call girls in jih dobesedno postavila na cesto, bo jutri odpustila še moškega in žensko, človeštvo pa do skrajnosti razvrednotila v prid spolnih strojev medijske mastrubacije,« meni sodobni francoski filozof Paul Virilio.

Medijska mastrubacija, ta divergirana spolna praksa, ima lahko usodne posledice za človeštvo in hkrati pozitivne za človeka. Tehnofili lahko uživajo v popolnoma varni spolnosti, brez izločkov in nevarne izpostavitve boleznim naše dobe, kakršna je aids.

Večji penisi in ožje vagine

Stahl Stenslie, norveški medijski umetnik

• S projektom Cyber SM ste v računalniškem okolju prvič omogočili komunikacijo, ki jo lahko občutimo. Katera je naslednja postaja kiberseksa?

• Hm, kombinacija tehnologije in genetskega inženiringa ...

• Kako bo v prihodnosti najverjetneje potekal seks, kako oploditev?

Nuklearno družino bo zamenjala monodružina: en starš, en otrok. Seveda bo otrokov drugi »starš« genetska kombinacija tisoč ljudi. To vzbuja, milo rečeno, zanimiva etična vprašanja. Je reprodukcija postala stvar znanosti? Ali zabave? Kdo ima pravico do starševstva? Proizvodna firma? Kaj pa pravice teh otrok?

• Kakšna je prihodnost razmerja med umetnostjo in genetskim inženiringom?

TEKST: Saša Šavel

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel