Ko dežurni varuhi javne spodobnosti vpijejo: "Prepovedano!"

Tako je, nič več akcije med orošenimi šipami prijetno guncajočega se avtomobila. Nič več nežnosti pod zvezdami na obali in skrivalnic v goricah sredi vinskih trt. Kaj šele v javnih straniščih ali garderobah. Jok, vse odpade, če bo sprejet predlog novega zakona o varstvu javnega reda in miru, ki se trenutno še valja po poslanskih klopeh. Po njem bo namreč spolno občevanje (zraven tudi razkazovanje spolnih organov) v javnosti prepovedano in kakopak denarno sankcionirano.

Petdeset do sto jurjev je kar precej zasoljena cena za nekaj minut razburljivega užitka. Kar novi predlog jasno prepoveduje, je bilo v starem zakonu o prekrških zoper javni red in mir iz leta 1974 precej bolj nedorečeno. Seveda to ne pomeni, da se je v stari Jugi in mladi naši lahko brez skrbi javno seksalo, prepoved se je skrivala pod oznakama »nedostojno vedenje na javnem kraju« in »žaljenje javne morale«, kazni pa še zdaleč niso bile mile!

Razvratna dolina šentflorjanska

Čeprav o tem ni prav nobenih neoporečnih socioloških raziskav, se našim oblastem očitno zdi, da Slovenci tako množično javno fukljamo, da je bilo modro in pravično meseno akcijo prepovedati črno na belem. Za vsak slučaj.

»Teh prekrškov je bilo v preteklosti tako malo, da bi se jih dalo prešteti na prste,« nasprotuje predavatelj na fakulteti za policijsko-varnostne vede dr. Branko Lobnikar. Da prekrškov pod oznako žaljenja javne morale res ni veliko, dokazuje tudi podatek, da so sodišča leta 2004 obravnavala 8,6 odstotka kaznivih dejanj zoper javni red in mir, od tega večino nasilništva in ilegalnih prehodov meje. Po podatkih policije pa je največ prepiranja in vpitja ter motenja in ogrožanja varnosti v zasebnem prostoru.

Sicer pa so vsa dejanja zoper javni red in mir zadnja leta v upadu. Zakaj potemtakem tako restriktiven zakon? So prepovedi res nujno potrebne? Postajamo policijska država, v kateri, kot je slikovito zapisal nekdo na spletnem forumu, »vrh policije vodi vojno lice«? Bomo seksali le še v temni spalnici pod debelim kovtrom?!

Na ministrstvu za notranje zadeve so prepričani, da je novi zakon boljši, saj je »osnovno načelo predloga zakona jasno in določno opredeliti nesprejemljiva družbena ravnanja in zanje določiti primerno sankcijo«. Poleg tega je »spolnost stvar posameznika, njegove intime in ne javnosti«. Na MNZ-ju še zagotavljajo, da bodo policisti grešnike kaznovali zgolj in samo na prijavo.

Dejanje samo po sebi, brez prijave, namreč ne šteje za prekršek. Prekršek postane, ko nekoga zmoti, saj »pomeni javni red in mir varno in mirno počutje ljudi«, namen novega zakona pa je »uresničevanje pravice posameznika do varnosti in dostojanstva«, kot so zapisali v predlogu. Predlagatelji zakona so tudi prepričani, da tako ostre določbe ne vodijo v ničelno toleranco in da Slovenci vendarle nismo tako nevoščljivi, da bi zgolj iz zavisti nad v gozdu diskretno skrit parček klicali policaje.

No ja, jugo miličniki so se nekoč iz gole fovšije izživljali nad ljubimci. Parček, ki so ga zasačili med uživanjem v avtu, so prek registrske tablice preverili in lastnika avtomobila poklicali ven na raport. »Pa hlače gor potegnite!« je posmehljivo donelo iz zvočnika …

Javna morala – uganka

Pojem je tako splošen, da so ga predlagatelji zakona iz osnutka gladko črtali in namesto tega skušali kršitve javne morale čim podrobneje našteti. Na drugi strani je pri črtanju izpadlo tudi gestikuliranje, pri čemer so imeli v mislih žaljivo kazanje sredinca, kar pa ne pomeni, da boste »fakiča« lahko poslej mirno pokazali policistu. Ta bo žaljivi sredinec namreč sam sebi razložil kot »nedostojno vedenje do uradne osebe«, ki je spet on sam, in vas kaznoval z globo med 100 in 200 jurjev.

Ja, eno najbolj spornih določil je prav 23. člen, saj bo policaj po novem preiskoval sam sebe, vas obtožil, o kazni razsodil, vam jo naložil in jo še izterjal. Pravi troedini bog; žrtev, sodnik in rabelj v eni osebi. Lobnikar je prepričan, da tako določilo sploh ne sodi v zakon, saj bi moralo pri razsojanju o nedostojnosti »zaradi nepristranskosti odločati sodišče«. A sodišča so preobremenjena, vemo … Jernej Pavlin, vodja službe za odnose z javnostmi na MNZ, o teh kritikah pravi:

»Glede dvoma, kako bodo policisti odločali o prekršku nedostojnega vedenja do uradne osebe, smo mnenja, da je neutemeljen. V primeru kakršnegakoli dvoma o od­ločitvi uradne osebe pa ima oseba v postopku na razpolago pravna sredstva, tako da so vsi ukrepi uradnih oseb podvrženi nadzoru.«

Hkrati pa novi zakon ne širi pooblastil le modrim angelom, ampak večje pristojnosti omogoča tudi ta­rdečim. No, vsaj v Ljubljani so ob­činski redarji v rdečem. Ti bi sčasoma postali nekakšna mestna policija. In če se zdi, da pluje Slovenija s prepovedjo seksa na javnih krajih proti svetovnim trendom, kot je de­nimo seks z neznanci v parkih, imenovan »dogging«, pa na MNZ-ju trdijo, da so se pri pisanju 7. člena zgledovali po »primerljivih zakonih nekaterih držav Evropske unije«.

Tudi dr. Branko Lobnikar našteva: »V Angliji vas lahko zato, ker ste s seksanjem na javnih krajih povzročili vznemirjenje, oglobijo za 80 funtov, v Avstriji vas kaznujejo oziroma pozovejo k odstranitvi z javnega kraja, v Franciji pa vas bodo za spolno razkazovanje oglobili za 15 tisoč evrov ali celo poslali v za­por do enega leta.« Pri nas pa je kazen za spolno razkazovanje v javnosti kar enaka kazni za spolno občevanje, četudi prekrška najbrž nista povsem primerljiva. Ali pač? Morda pa so se piscem zdeli nežnosti potrebni parčki in razkazovalci mednožnega premoženja enako spervertirani?

Lobnikar glede varovanja javne morale dodaja še, da le-to »ni nekaj, kar bi ščitili samo v Sloveniji. Res pa je, da javna morala ni univerzalna, ampak je kulturno opredeljena. Nekaj, kar je kaznivo v eni državi, je lahko tolerirano v drugi in sprejemljivo v tretji državi. Če gre ženska zgoraj brez po ulici v kateri od islamskih držav, se ji ne bo dobro godilo, pri nas bo vzbudila zanimanje in komentarje, nekje na Karibih pa je tudi opazili ne bi. Sicer pa vse države v Evropi kaznujejo nesprejemljivo vedenje v javnosti.«

Saj ni res, pa je

Naši zakonodajalci bržkone niso študirali bolivijske zakonodaje, a prav tam poznajo precej podobno določilo slovenskemu 11. členu, ki kljub nedavni dekriminalizaciji prostitucije prepoveduje »ponujanje ali vsiljevanje spolnih uslug«. V Boliviji prostitucija ni prepovedana, kaznujejo pa ženske, ki se prodajajo na ulicah ali drugih javnih krajih. Z namenom vnaprejšnjega preprečevanja fenomena poulične prostitucije naj bi se ta člen znašel tudi v našem prenovljenem zakonu. Heh, ubogi Singapurci, ki so prostitucijo legalizirali, pa so prikrajšani za oralnega. Neživljenjsko določilo predvideva celo dosmrtno kazen.

Strastno poljubljanje denimo ni prepovedano le v arabskih deželah (v Abu Dabiju lahko za nedolžen poljub na lička odsedite 10 dni v zaporu), pač pa je »filmski poljub, pri katerem se izmenjuje slina,« prepovedan celo v Braziliji. Masturba­cija je prepovedana v Francoski Gvajani, in sicer zaradi domnevne nevarnosti, saj »samopomoč« lahko vodi v norost. V Urugvaju moškim zakon prepoveduje seks z ženo med menstruacijo, v Mehiki pa celo natanko določa, po katerem dnevu od začetka mesečne nadloge se mora žena skopati, da je spet dovoljčista za moža.

V jordanskem zakonu piše, naj se mož vsaj enkrat na štiri mesece ljubi s svojo ženo, v islamskem Iranu pa je seks med postom strogo prepovedan. Zakon celo z dlakocepsko natančnostjo opisuje, v katerem primeru se koitus ne šteje za kršitev posta. In sicer, če »penis v vagino ni prodrl do brazgotine, ki ostane po obrezovanju, in se ejakulacija ni zgodila, potem je post še veljaven«. V Katarju naj si ženska, ki jo je pri golem kopanju zalotil moški, pokrije obraz, ne telesa, predpisuje zakon. V čilski provinci pa bi se vam slabo godilo, če bi si na steno prilepili katero od najlepših iz naše revije. Kot razlog navajajo, da je »bolj smiselno občudovati pokrajino kot pa fotografije golih žensk«.

Če ima moški z Bližnjega vzhoda spolne odnose z živaljo (ki mora biti kakopak samica), jo mora nemudoma ubiti, saj ne njeno mleko ne meso nista več užitna. V praksi liberalne ZDA pa po različnih zveznih državah ohranjajo precej bizarne zakone. V Tennesseeju ženska ne sme spolno zadovoljevati moškega, medtem ko ta vozi avto, sicer gre dedec za 30 dni na hladno. V Novi Mehiki lahko seksata v avtu samo, če so na šipah zavesice.

Če verjamete ali ne, je prešuštvo v Kaliforniji kaznivo s tisoč zelenci in letom dni zapora. Me pa res zanima, kdo in kako izvaja ta zakon v praksi … Južna Dakota oralni seks kaznuje z 10-letno zaporno kaznijo, podobno zastarelo določilo pa pozna tudi Kolorado, ki možu in ženi prepoveduje seks v jezerih in potokih. V Nebraski naj bi analni seks kaznovali z dolgimi 20 leti zapora, v Idahu z dosmrtnim, New Jersey pa predpisuje tri leta pod ključem za skupno masturbacijo, a za rešetke pospravijo samo moškega.

Ni še dolgo tega, kar so v Pensilvaniji sprejeli zakon, ki ženskam, zaposlenim na cestninskih postajah, prepoveduje seks s tovornjakarji v cestninskih kabinah. Estonci pa so v bukve zapisali, da je, če si to sploh lahko predstavljate, prepovedano igrati šah med seksom!

Napredek?

Roko na srce je bil stari zakon o prekrških zoper javni red in mir resnično potreben temeljite prenove, saj je bil popravljen že 15-krat in okleščen vseh mogočih členov res ni ustrezal modernim časom. A drugo vprašanje je, če modernosti ustreza zakon, ki omejuje in celo prepoveduje posamezniku misliti z lastno glavo (akhm, ta zgornjo imamo v mislih). Očiten napredek pa se kaže v členih, ki omejujejo nasilje ne le v javnih, pač pa tudi zasebnih prostorih, in tako zakon ustrezneje ščiti žrtve nasilnežev.

Z 21. členom, ki prepoveduje vzbujanje kakršnekoli nestrpnosti, naj bi omejevali celo diskriminacijo. Pa bo najmanj 200 tisočakov po gob­cu, ki žali ženske (naj gredo na pregled mednožja), cigane (Romi, pa­jade), homiče (itak mrtva veja naroda) pa črnce, čefurje itd. vžgalo tudi kakega poslanca?!

Zloglasni drugi odstavek 7. Člena predloga zakona o varstvu javnega reda in miru

• Kdor na javnem kraju spolno občuje ali razkazuje spolne organe in s tem koga moti, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.

Kaj se sme in česa ne?

V gozdu, za Savo, ponoči v Tivoliju, med vinskimi trtami, skratka daleč stran od radovednih pogledov naj bi po policijskih zagotovilih še vedno lahko seksali. Da bomo le skriti pred nedolžnimi otroškimi očmi in tistimi, ki bi jih naša telovadba lahko vznemirila. Poljubljanje sredi nabito polne ulice ne bo kaznivo, otipavanje tudi ne, zato pa vas bo oralni seks krepko udaril po žepu. Brez skrbi se lahko tudi goli sončite na javni nudistični plaži in zasebnem balkonu.

Kako ekshibicionistični smo?

Velika večina, sodeč po spletni anketi na www.spolnost.net, ni še nikoli seksala v javnosti (41 odstotkov). Zelo pogosto se k tej obliki razvedrila zateka samo sedem odstotkov Slovencev, večkrat pa 13 odstotkov. Najbolj radoživi naj bi bili po raziskavi nemške založbe Cora pregovorno hladni Norvežani, kar 66 odstotkov se jih greje na prostem, drugi so Avstralci (64 odstotkov), tretji pa s 60 odstotki Grki. Pravo razodetje glede javnega seksa so Francozi, ki so v tej raziskavi pristali na zadnjem mestu (pičlih 13 odstotkov se jih je že ljubilo na javnih krajih).

Dogging

Spolni praksi, ki je najpogostejša v Veliki Britaniji, so največji rajc prav javnost, ekshibicionizem in voajerstvo. Parki, veleblagovnice, stranišča, avtobusna postajališča in podobno so kot nalašč za strastnih nekaj minut z neznancem, če je zraven še oko mimoidočega, nič hudega slutečega sprehajalca, pa toliko bolje. Raziskovalci dogginga mestne oblasti zato opozarjajo, da povečana razsvetljava in nadzorne kamere tovrstnega seksa željnih ne bodo odgnale, ampak kvečjemu privabile, zato je, kot meni dr. Richard Byrne, uspešnejši pristop, ki z ograjami in ključavnicami (za)varuje priljubljene dogging lokacije.

Zasačeni!

Najbolj znan med zasačenimi je zagotovo Hugh Grant, ki mu je incident s prostitutko celo dvignil filmski rejting. Policisti Los Angelesa so ga leta 1995 pod obtožbo precej nedolžne felacije v najetem BMW-ju celo zaprli. Malce manj nedolžen je bil gejevski seks Georgea Michaela na javnem stranišču v Veliki Britaniji leta 1998, ki je (tudi heteroseksalni, kakopak) prepovedan. Sin guvernerja Jeba Busha Jebby Bush je bil leta 2000 kaznovan za avtoseks na javnem parkirišču. Zaradi fafanja, s katerim ga je osrečila prostitutka, pa so zaprli celo ameriškega kongresnika Kena Calverta.

Neživljenjski členi

• Beračenje (9. člen) – Čeprav so klošarji sestavni del urbanega življenja, z žicanjem kršijo javni red in mir (tudi po starem zakonu). Predlog novega zakona za vsiljivo in žaljivo nadlegovanje predpisuje 20 tisoč tolarjev kazni.

• Povzročanje hrupa (8.člen) in izključitev energetskih virov (28. člen) – Če imate občutljivega soseda, vam bo 8. člen lahko hudo zagrenil življenje, saj tudi podnevi prepoveduje glasno poslušanje televizije ali radia.

• O glasnosti bo razsodil policist, vas kaznoval s položnico in – da bi vas utišal – odklopil še elektriko. Novi zakon daje ta plavim povsem novo pooblastilo, ki jim omogoča, da dobavitelju elektrike, plina ali vode ustno ukažejo izklop teh virov za največ šest ur.

• Prenočevanje na javnem kraju (10. člen) – Jap, konec spanja v čakalnicah, na postajah, klopcah v parkih … Če spite na javnih krajih, ki temu niso namenjeni in s tem koga vznemirite, vam predvidenih 20 tisoč tolarjev kazni ne uide.

• Grafiti (14. člen) – Predvidena globa za vznemirjenje občanov z grafitiranjem je 50 prešernov.

• Sežig zastave (16. člen) – To revolucionarno in hudo demonstrativno dejanje (še naš ombudsman je v svojih časih sežigal zastave) naj bi se kaznovalo s 50 tisočaki.

• Kampiranje (19. člen) – Če za postavitev šotora na travniku nimate dovoljenja lastnika, vas bodo policisti ali občinski redarji kaznovali z 20 tisoč tolarji.

TEKST: Alenka Kotnik

FOTO: Ephraim Ben-Shimon/Corbis/Ipak, Richard Fegley

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord