Leto 2022 ali leto političnih sprememb: Pahor se poslavlja, kdo prihaja?

Leto 2022 bo politično razgreto. Aktualni slovenski predsednik države bo po napovedih 9. februarja razpisal parlamentarne volitve, ki bodo po trenutnih načrtih potekale 24. aprila. Letošnje leto se zato za številne stranke končuje v tekmovalnem duhu in aktivnih pripravah na politično rivalstvo v naslednjem letu. Slovenske politične stranke zdaj poleg sprejetih volilnih programih zaključujejo z oblikovanjem kandidatnih list, obenem pa so že aktivno vključene v pogovore o predvolilnem in povolilnem sodelovanju. 

Volilno leto v znamenju nastanka novih strank in zavezništev

Opozicijske stranke SD, LMŠ, Levica in SAB so že v letošnjem septembru podpisale sporazum o povolilnem sodelovanju. Omenjene stranke bodo na volitvah nastopile s samostojnimi listami - ob dogovoru, da bo mesto mandatarja zasedel tisti, ki bo na volitvah deležen največjega števila glasov. Oblikovanju koalicije se bodo (ob strinjanju vseh podpisnic sporazuma) pridružile tudi druge stranke, ki se bodo strinjale z osnovnim namenom sporazuma. 

Skupno kandidatno listo bodo stranke oblikovale tudi v okviru gibanja Povežimo Slovenijo, zaenkrat pa kaže, da se bodo v skupnem nastopu povezale stranke SLS, Nova ljudska stranka Slovenije Franca Kanglerja, stranka Zelenih Slovenije Andreja Čuša in stranka Konkretno pod vodstvom Zdravka Počivalška. Slednji naj bi se o podpori na volitvah dogovarjal tudi z nekaterimi lokalnimi listami. 

Z 'zelenim programom' se bodo na politični parket vključile stranke Zeleni Slovenije, Z.Dej pod vodstvom Jureta Lebna in Vesna, ki jo med drugim tvorita znana okoljevarstvenika Uroš Macerl in Urška Zgojznik. Slednja bo sicer dokončno zaživela na ustanovnem kongresu januarja 2022. 

Samostojni nastop na prihajajočih volitvah je napovedala tudi stranka Naša dežela pod vodstvom nekdanje ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec. Po poročanju nekaterih slovenskih medijev naj bi se Pivčeva v torek sestala s prvaki koalicijskih strank, predsednikom vlade Janezom Janšo, gospodarskim ministrom Počivalškom in predsednikom NSi Matejem Toninom, pogovarjali pa naj bi se o trenutni politični situaciji, možnosti za izhod iz politične krize in sodelovanju v prihodnosti. 

Poleg doslej znanih političnih akterjev pa lahko v naslednjem letu pričakujemo tudi nastop novih političnih strank. Ena izmed njih - LIDE (Liberalni demokrati) - nastaja okoli nepovezanih poslancev in predsednika DZ Igorja Zorčiča, ki je že večkrat povedal, da se o sodelovanju dogovarjajo tudi z nekaterimi župani, potekali pa so tudi pogovori s člani stranke DeSUS.

Predsednik stranke DeSUS, Ljubo Jasnič, je poudaril, da bodo odločitev o morebitnem sodelovanju pred ali po volitvah sprejeli organi stranke, osebno pa naj bi največ možnosti za novo sodelovanje videl s skupino nepovezanih poslancev in stranko SD. Zaenkrat velja, da bo DeSUS na parlamentarnih volitvah nastopil samostojno in z lastnim programom. 

Veliko pozornost slovenske javnosti je že ob koncu letošnjega leta zbudila napoved politične aktivacije nekdanjega predsednika uprave družbe Gen-i, Roberta Goloba. Slednji bi se - po lastnih besedah - politično aktiviral prek gibanja, v katerem bi rad povezal različne politične akterje. O tem, ali se bo morda povezal s katero od obstoječih ali nastajajočih političnih strank, analitiki zaenkrat še ugibajo. 

Kako se bodo stranke lotile prepričevanja volivcev? 

Stranke bodo volivce skušale prepričati s svojimi političnimi programi, vidnimi kandidati in podporniki. Pričakujemo lahko boj za podporo lokalnih županskih list, vidnih posameznikov, kot so denimo predsednik UEFE Aleksander Čeferin, prvi mož Krke Jože Colarič (ki bi ga Povežimo Slovenijo rada ponudila tudi kot kandidata za novega mandatarja) ter društev in gibanj, ki so se aktivirala ob protivladnih protestih, referendumu za pitno vodo in podobno. 

Po desetih letih Pahorjevega vladanja bomo dobili tudi novega predsednika države

Aktualnemu predsedniku države, Borutu Pahorju, se izteka že njegov drugi mandat, kar pomeni, da na prihajajočih volitvah ne bo več mogel kandidirati, seznam tekmecev za predsedniški stolček pa ob tem zaenkrat ostaja skrivnost. 

V parlamentarnih strankah so še vedno skopi z informacijami o podpori morebitnim predsedniškim kandidatom. Ob tem trenutno poudarjajo, da so usmerjeni predvsem na prihajajoče aprilske državnozborske volitve. 

Pričakujemo lahko, da bosta v bitko za predsedniški naziv svoja kandidata poslali dve največji stranki - SDS in SD. Ob tem so iz stranke SD za Slovensko tiskovno agencijo namignili, da se bodo v boj podali z močnim kandidatom. V vsakem primeru pa od naslednjega predsednika države pričakujejo, da bo močna moralna avtoriteta, ki se bo brezpogojno borila za spoštovanje ustavne ureditve in pravnega reda, za neodvisnost javnih institucij in za ohranitev socialne države. 

Nastop na predsedniških volitvah (s svojim kandidatom) so napovedali tudi v stranki SAB, iz katere so za STA poudarili, da bo moral predsedniški kandidat predvsem izpolnjevati pogoj, ''da pove tisto, kar je prav,'' zaželeno pa bi bilo, da ima tudi nekaj političnih in mednarodnih izkušenj. V igri za naskok na predsedniški stolček naj bi imeli tudi nekaj konkretnih imen, ki pa jih zaenkrat ne želijo razkriti. 

O predsedniških volitvah je spregovoril tudi koordinator Levice, Luka Mesec, ki je dejal, da zaenkrat niti ni toliko pomembno, ali bodo nastopili s svojim kandidatom, ampak predvsem to, da bo kandidat z njihovo podporo nekdo, ki ima jasna stališča do slovenskih ustavnih vrednot ter nekdo, ki bo upal biti moralna avtoriteta in bo spregovoril o tem, kaj je prav in kaj narobe. 

Petletni mandat se izteka tudi državnemu svetu

Decembra 2022 se bo iztekel tudi petletni mandat aktualni sestavi državnega sveta. 18 od 40 članov državnega sveta bodo v skladu z zakonodajo na volilnih zborih opravili elektorji. Kandidate za člane DS namreč določijo interesne organizacije v skladu s svojimi pravili - od tega pa predlagajo štiri predstavnike delodajalcev, štiri predstavnike delojemalcev, štiri predstavnike kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter šest predstavnikov negospodarske dejavnosti. Preostalih 22 članov DS, ki so predstavniki lokalnih interesov, pa izvolijo lokalne skupnosti. 

20. novembra 2022 po potekal prvi krog lokalnih volitev 

Slovenija bo spremljala tudi bitko za imenovanje novih županov. Slednja se bo v prvem krogu odvila 20. novembra, prebivalci pa bodo volili župane 212 slovenskih občin - od tega 12 mestnih. Morebitni drugi krog županskih volitev je razpisan 4. decembra. 

Koliko dosedanjih županov bo znova kandidiralo za županski stolček, zaenkrat ni znano, nekateri med njimi pa se bodo, po trenutnih napovedih, aktivirali tudi na predhodnih parlamentarnih volitvah. Poleg stranke Konkretno, ki se o podpori dogovarja z nekaterimi lokalnimi listami, se o morebitni parlamentarni aktivaciji pogovarja tudi skupina 16 županov, ki vodijo občine s približno 10.000 prebivalcev. A ker sta županska in poslanska funkcija nezdružljivi, lahko pričakujemo, da bodo župani pri odločanju o nastopu na državnozborskih volitvah še posebej previdni. 

Župani, ki se bodo naslednje leto odločili za ponovno župansko kandidaturo, bodo lahko - po nekaterih pričakovanjih - uspešnejši, med drugim tudi zato, ker se bodo lahko pohvalili s številnimi 'rezanji trakov' ob novih občinskih naložbah, slednje pa bodo možne tudi zaradi višjih povprečnin. 

Na zadnjih lokalnih volitvah so sicer v večini občin slavili že dobro znani županski obrazi. Od 212 kandidatov jih je svojo župansko funkcijo v naslednji mandat preneslo kar 144, prednjačili pa so predvsem tisti, ki so kandidirali s podpisi volivcev. Po številu izvoljenih županov je primat med strankami ohranila SLS (izvoljenih je bilo njihovih 26 kandidatov), sledila je SDS (izvoljenih je bilo njihovih 17 kandidatov), tesno za petami je bila SD (s 16 izvoljenimi kandidati) in stranka NSi (z desetimi izvoljenimi kandidati).

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord