2. 4. 2019, 14:00 | Vir: Liza

Marta Turk: Legenda slovenskega ženskega podjetništva

Aleš Kravos, osebni arhiv

Je ženska lahko uspešna podjetnica in hkrati mama? 

Kaj so prednosti in kaj slabosti ženskega podjetništva? Največ odgovorov na takšna in podobna vprašanja zagotovo pozna Marta Turk – mama ženskega podjetništva, ambasadorka, uspešna podjetnica, žena, mama štirih otrok, mentorica s srcem številnim podjetnicam in podjetnikom, ambasadorka dogodka 500 podjetnic ali preprosto legenda, kot se rada šaljivo opiše sama. Za vse poslovne ženske in tiste, ki bi še rade postale, je velikodušno razkrila tudi nekaj mentorskih nasvetov.

Kako ste stopili na podjetniško pot?

Marta Turk: Že v mladosti sem želela biti neodvisna. To je bilo pogojeno s pomanjkanjem v realnem svetu, v kombinaciji z mojo bujno domišljijo, ki sem jo napajala iz knjig. Kot otrok sem vedno nosila prevelike obleke starejših sorodnic, kar me je žalostilo in na neki način sem se počutila prikrajšano. Zato sem si že kot dekle začela sama delati obleke, pletla sem in kvačkala ali pa šivala na roke, saj doma nismo imeli šivalnega stroja. Veliko let pozneje se je ta želja po neodvisnosti in samostojnosti, podprta s trmo, odrazila v odločitvi, da postanem podjetnica. V službi me je jezilo, ker ni nikogar niti malo zanimalo, kako imamo ženske urejeno varstvo otrok, naš delovni čas je bil včasih razporejen na popoldne in tudi ob sobotah ali nedeljah … Zato sem se leta 1989 odločila, da si bom sama razporejala čas za delo in kariero ter čas za družino, in sicer v svojem podjetju. Moram pa priznati, da bi bila verjetno brez moževe podpore in zaupanja, da bo šlo, odločitev takrat mnogo bolj tvegana.

Katera podjetniška izkušnja vam je najbolj ostala v spominu in zakaj? Kaj je bila vaša glavna motivacija na tej poti? Je bila to radovednost, želja po uspehu ali kaj tretjega?

Marta Turk: Seveda se je v vseh teh letih nabralo veliko izkušenj, tako dobrih kot tudi razočaranj. In vse to te učvrsti. Spominjam se prvega prejetega vabila iz tujine na eno izmed prvih konferenc italijanskih podjetnic. Takrat sem začutila, kot da bi razširila svoja podjetniška krila. Niti za trenutek nisem razmišljala, preprosto sem se usedla v avto in odpeljala v Benetke, kjer je bila konferenca. Seveda si človek želi uspeti, ampak jaz sem si takrat želela imeti čas za otroke in seveda dovolj zaslužiti, da bo družini dobro. Na srečo se je vse izšlo, otroci pa so rasli skupaj s podjetjem in tako doživljali podjetništvo iz prve roke. Tako so spoznali vse prednosti in slabosti. Zdaj pa si že kot odrasli nizajo svoje izkušnje, uspešno tudi v podjetništvu.

Poudarjate, da žensko podjetništvo ni tekma z moškimi kolegi, ampak obogatitev in dodatek tej pisani družbeni ureditvi. Zakaj je to tako pomembno?

Marta Turk: “Ja, vedno sem presenečena, ko predvsem pri nas v Sloveniji na račun ženskega podjetništva slišim opazke v smislu, 'da gre za nepotrebno razlikovanje, saj v poslu ni spola', 'da imamo zagotovljene enake možnosti', in 'da si jih moramo preprosto zagotoviti', ali pa celo, 'da gre za diskriminacijo moških'. Danes mladi ljudje težko dobijo stalno zaposlitev, posledično nimajo zadosti lastnih sredstev za preživljanje in se pozneje odločajo za družino. Težko si privoščijo otroke skupaj z najemnino in stroški v podnajemniškem stanovanju, sicer pa so številni prisiljeni ostajati v 'hotelu mama', kar zagotovo ni dobra popotnica za novo družino. Poleg tega na trgu dela ženske še težje dobijo zaposlitev od moških, saj če so mlajše, delodajalca skrbi, da bodo 'imele otroke in zato koristile porodniško odsotnost', ali da bodo 'otroci zbolevali in bodo tako one neprestano na bolniški', če so starejše, pa da 'se ne spoznajo na nove tehnologije in ne dohitevajo novih izzivov'… Izhajajoč iz vsega naštetega je samozaposlitev za številne ženske zagotovo rešitev in odgovor na vse te sodobne izzive. Samozaposlitev prinaša številne prednosti, saj delovni čas podjetnica lahko podredi in prilagodi potrebam družine, zlasti ko so otroci manjši, ne ostaja na delu zunaj delovnega in poslovnega procesa. Za številne ženske, ki imajo za seboj že dolgoletno prakso in se zaradi različnih razlogov znajdejo pred odločitvijo, da bi ustanovile podjetje, je to tudi dober izziv. Z izkušnjami in znanjem si lahko še lažje ustvarijo svojo podjetniško kariero in si privoščijo tisto kreativno svobodo, ki so jo morda pogrešale v redni službi, ob rutini, v katero slej ko prej pade vsaka. V podjetništvu pa bi rekla, da ni rutine. Vsak dan je nekoliko drugačen, prinaša nove priložnosti, nova spoznanja in nove izzive!”



Delež Slovenk v podjetništvu je nekoliko manjši od povprečja v Evropi?

Marta Turk: “Drži, in to je eden od razlogov, zakaj je treba spodbujati žensko podjetništvo in promovirati podjetniške uspehe žensk v Sloveniji. V Evropi delež podjetnic znaša 34,4 odstotka, Slovenija pa je med vsemi državami na predzadnjem mestu, manj podjetniško aktivne so le Švedinje, pa še to zato, ker je tam sistem tako zasnovan, da jim ni treba iskati rešitev v samozaposlitvi. Med ustanovitelji start up podjetij je zelo malo Slovenk – 10 odstotkov, v Evropi pa kar 30 odstotkov. Večina podjetnic je samozaposlenih, a le redka se odloči za širitev in rast podjetja, saj je to povezano s finančnimi sredstvi, do katerih pa je težko priti. Tudi brezposelnost žensk sama po sebi kliče k akciji.”

Kaj pa so vzroki, ki se pojavljajo kot ovire, da ženska postane uspešna podjetnica?

Marta Turk: “Podjetnice poleg pomanjkanja zagonskih sredstev naštevajo tudi pomanjkanje informacij, dostop do poslovnih mrež, pomanjkljivo znanje … Seveda pa se izjemno pogosto tudi srečujejo z veliko dilemo, kako usklajevati družino in poslovno kariero. Danes se ne srečujemo s pomanjkanjem informacij, prej obratno, informacij je preveč in težko je izbrati najprimernejši vir. To je naloga, ki žal vzame vsaki podjetnici veliko časa, ampak treba si ga je vzeti, ne gre drugače. Svetujem, da se zjutraj, ko postorijo vse potrebno v zvezi z družino in otroki, ob kavi najprej posvetijo novicam s svojega področja, morda preberejo kaj s področja novih predpisov, da ne bodo imele težav pri poslovanju, poiščejo, kje so novi razpisi oziroma priložnosti in ali je v kratkem kakšen pomemben dogodek za mreženje, kjer bo na enem mestu več potencialnih partnerjev oziroma potencialnih kupcev. Vse te informacije so na voljo brezplačno, le čas je treba vložiti, a vložek v iskanje teh informacij se gotovo obrestuje.”

Poleg vseh podjetniških obveznosti in preostalih vlog, ki jih opravljate v življenju, ste letos med drugim prevzeli tudi organizacijo dogodka 500 podjetnic, ki je hkrati največje srečanje podjetnic v Sloveniji in bo letos potekalo že sedmič. Kaj želite s takšnim dogodkom sporočiti slovenski podjetniški družbi?

Marta Turk: “500 podjetnic je zagotovo drugačen od drugih dogodkov. To ni suhoparna poslovna konferenca, niti nabor dolg(očasn)ih predavanj, niti seminar novih tehnologij. To je prazničen dan navdušujočih podjetniških zgodb, dobrih zgledov, iskrenih pripovedi in odkritih pomenkov med mreženjem žensk. Kajti podjetništvo ni samo dobiček na računu, podjetništvo je način življenja. Neštete zgodbe dolgotrajno brezposelnih žensk, zgodbe mladih izobraženk v prekarnih zaposlitvah, inovativnih znanstvenic brez pravih priložnosti so se uresničile v zgodbah naših podjetnic, ki se enkrat na leto zberejo in razširijo svoje mreže. V veselje mi je, da se bo v enem prostoru zbrana čista energija 500 različnih podjetniških zgodb 11. aprila pretočila po vsem mestu. Na dogodku bo na voljo veliko novih znanj, kontaktov, prijateljstev in veliko priložnosti za mreženje in povezovanje, kar je neprecenljivo. Letos prvič pripravljamo tudi posvet Financiranje ženskih podjetij' z mednarodno udeležbo, na katerem se bodo potencialnim investitorjem (poslovnim angelom) predstavile tri podjetnice. Držimo pesti, da jim uspe. 11. april bo dan za pretok dobrih energij.”

Besedilo: Urška Košir // Fotografiji: Aleš Kravos - Studio Železna, osebni arhiv

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord