9. 12. 2021, 15:18 | Vir: STA

Med slovenskimi občinami je 17 odstotkov gorskih

Aljoša Rehar/STA

Gorskih občin je v Sloveniji 35 ali 17 odstotkov. Lani so v teh občinah našteli okoli milijon prihodov turistov, ki so ustvarili 2,8 milijona prenočitev. Tuji turisti ostanejo v teh občinah v povprečju precej daljši čas kakor domači turisti - le letošnji julij in avgust sta bila izjemi, kažejo podatki državnega statističnega urada (Surs).

Med gorske občine spadajo tiste, ki vsaj z delom svojega ozemlja segajo na območja, katerih gozdne meje dosegajo približno 1500 metrov nadmorske višine in ki so zaradi tega tudi privlačne in primerne za nekatere oblike rekreacije na prostem. V to skupino turističnih občin se v Sloveniji uvršča 35 občin, ki so pretežno v območju Julijskih Alp, Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank ali na območju Pohorja.

Domači turisti so lani prispevali več kot polovico vseh prihodov turistov v gorske občine, hkrati pa je bilo število njihovih prihodov za 59 odstotkov višje kot v letu 2019. Vseh prihodov turistov so v teh občinah lani našteli nekaj več kot milijon ali za 46 odstotkov manj kot v letu prej, za turizem posebno uspešnem letu, so navedli na Sursu.

V letu 2019 so namreč v gorskih občinah zabeležili 4,6 milijona prenočitev turistov. Lani jih je bilo zaradi epidemije covida-19 znatno manj, le 2,8 milijona. Vendar pa so jih od tega 56 odstotkov ustvarili domači turisti in to jih je bilo hkrati za 76 odstotkov več kot v predhodnem letu.

V obdobju od avgusta 2020 do avgusta 2021 so domači turisti prenočili v gorskih občinah povprečno malo manj kot tri dni, tuji pa malo več kot štiri dni. V posameznem mesecu pa se tuji turisti zadržujejo v povprečju bistveno daljši čas kot domači. Letos sta bili izjemi le julij in avgust, kjer so domači turisti preživeli povprečno več časa v gorskih občinah kot tuji. Najkrajši čas bivanja turistov v teh občinah so zabeležili septembra lani.

Pred mednarodnim dnevom gora, 11. decembrom, so na Sursu preverili tudi pogostost imen, povezanih z gorskimi junaki. Mojca, Rožle iz Kekčevih zgodb, Peter Klepec in Kralj Matjaž so znana imena junakov iz zgodb, ki se dogajajo v slovenskih gorah. Mojc je malo več kot 11.200 in je med vsemi imeni 17. najpogostejše ime, med ženskimi imeni pa je na 5. mestu. Rožletov je 262 in je med moškimi imeni na 419. mestu po pogostosti. Prebivalcev z imenom Peter je nekaj manj kot 12.000 in je 10. najpogostejše moško ime. Nekaj manj kot 9500 pa je Matjažev, ki pa je 21. najpogostejše moško ime.

Ob dnevu gora se na Sursu spominjajo tudi Pavleta Kozjeka, vrhunskega alpinista, ki je bil več let zaposlen pri njih in se je leta 2008 smrtno ponesrečil pri sestopu z Muztagh Towra. Bil je prvi Slovenec, ki se je na vrh Mount Everesta povzpel brez pomoči dodatnega kisika. Svetovno alpinistično javnost je navdušil tudi z novo preplezano smerjo na Čo Oju, za katero je prejel najvišje priznanje v alpinizmu zlati cepin. Opravil je več kot tisoč vzponov, od tega je bilo čez sto prvenstvenih smeri v najvišjih gorovjih sveta (v Himalaji, Andih, Patagoniji, Alpah), so še zapisali na uradu.