Mnogim državam prinaša spolni turizem znatne prihodke. Poleg Tajske, Kube in Jamajke naj bi več kot 10% BDP prinašal tudi Indoneziji, Maleziji, Filipinom, Dominikanski republiki, Mehiki, Barbadosu, Haitiju, Indiji in Šrilanki. Priljubljena je tudi Brazilija, toda nekateri poznavalci nad njo niso tako navdušeni. Govorice o številnih spolnih boleznih kljub zaščiti namreč ravno ne dvigujejo spolne sle.

Pri opazovanju seksualne turistične ponudbe smo pogosto polni predsodkov ali pa si predstavljamo, da je vse to namenjeno le starim perverznežem, kar ob tolikšni ponudbi in povpraševanju ne more biti res. Celo v Avstraliji, ki gotovo ni znana kot kaka huda ponudnica spolnega turizma, je najti zametke.

Luka (sogovorniki so bili žal pripravljeni sodelovati le pod pogojem, da njihove prave identitete ne razkrijemo), ki je nekaj let živel v Avstraliji, pripoveduje: »Striptiz barov je precej predvsem v turističnih krajih in tam me je presenetilo, koliko mladih Evropejk dela notri, nekaj pa je tudi Azijk. Verjetno hočejo kar najhitreje zaslužiti.«

Prav tako je zgrešeno prepričanje, da spolnost v tujini zanima le moške. Pojavljajo se ameriške ocene, po katerih naj bi spolne usluge in storitve na Jamajki iskalo več kot 80 tisoč žensk na leto. Ve se tudi, katere samičke najbolj hrepenijo po prebivalcih Karibov – Kanadčanke, Severnoameričanke in Zahodnoevropejke!

In fantje? Jah, zahodnjaki padajo predvsem na Azijke. To je očitno že, če pogledamo pogosto zaželeno rubriko pornofilmov, ki so si zaslužili prepoznavno oznako 'asian'. Azijke so ljubke, ravno prav skrivnostne in vse kaže, da tudi dovolj dostopne za zahodnega moškega.

Seks po službeni dolžnosti

38-letnega Jako je uspešna poslovna pot odpeljala na Kitajsko. Šestčlanska ekipa pretežno vzhodnjaških direktorjev in poslovnih partnerjev se je zaradi enega sestanka zbrala v mestecu blizu Hongkonga in ostala tam en teden. Šofer ga je odpeljal v sodobno opremljen SPA oziroma masažni center v petih nadstropjih, ker naj bi bil tam 'service' najboljši. Že prvi večer se je soočil s ponudbo: »Še dobro se nismo spoznali in šov se je že začel.

Po brvi so začele hoditi mlade punce, za moje oči same kandidatke za miss Kitajske. Po pričevanju naj bi bile vse polnoletne, a ne vem, ali jih ima 20 odstotkov več kot 18 let. Klonil sem že pri številki 18, saj se nisem mogel upreti popolni dvojnici Lucy Liu. Ko sem vstal in ji ponudil rožo, me je odpeljala v sobo. Dekleta angleško ne znajo – niti yes, no, please, nič, a to sploh ni bil problem. Že med hojo je iztegnila dlan, me prijela za brado, se kar držala in hihitala ... Čeprav nisem v najboljši formi, smo njim očitno neverjetno seksi.«

In potem? Prosili smo za podrobnosti. »Začne se s počasnim slačenjem. Ne pusti ti niti migniti, le sediš in se pustiš pedenati. Na posebnem stolu, kjer punca zleze pod rit in tam počne, kar ji pač dovoliš, in na mizi v kopalnici te temeljito umije. Na postelji se je vse začelo s približno 15 različnimi načini predigre. Meni je bila zelo všeč felacija v stoji. Dekle je spretno zlezlo po steni z nogami navzgor, glava pa je ostala tam, kjer se pač fafa.

V takem položaju dekle ni imelo nikakršnih težav pogoltniti celega do korena. Ponudba zajema tudi tako imenovani 'toe fucking' – kondom na nogo, potem pa domišljiji prosto pot, če me razumete. Praktično pa sem izkusil tudi recept z vročo vodo, ki ti zagotovi štiri orgazme v 90 minutah. Učinek zagotovljen, trajanje pa tudi!«

Pogovorimo se še malo o cenah. »Seansa traja 90 minut, stane pa 40, 50 in 60 dolarjev. Vse počnejo isto in za to ceno je na meniju na voljo 33 storitev. Za doplačilo desetih dolarjev si lahko omisliš še eno deklico, kar je tam kar običajna praksa, a lahko izbiraš le med prijateljicami. Priznam, da cela zadeva s tem dobi še poseben čar, ker začutiš, da sta si tudi onidve blizu.

Za borih 100 dolarjev lahko dekle najameš za ves dan. Lahko te spremlja zunaj ali pa čaka v hotelski sobi. Vse so zelo urejene, olikane in imajo obleke na nivoju. Mislim, da je cilj večine teh deklic, da si na koncu najdejo sponzorja, nekoga, ki bo za njih skrbel finančno, kar pa je malenkost v primerjavi s tem, kaj je pripravljena za to ponuditi.«

In kaj je tisto, kar ga je privlačilo na njegovi Lucy Liu, ki jo je potem izbral še večkrat? »V nasprotju z zahodnjakinjami resnično doživljajo svojega moškega kot nekaj posebnega. Mislim, da jih rajca poraščenost z dlakami, moj lepo zaobljen trebušček pa je bil tudi deležen mnogih simpatičnih komentarjev in veliko božanja, vsaka pa se je očitno čudila, ko mi je slekla hlače. Bilo je nepozabno. Zdelo se mi je, da je to svet, krojen po meri moškega!«

Epicenter: Tajska

Epicenter tajskega razvrata je Pataja, obmorsko mestece z malo manj kot sto tisoč prebivalci v JV Tajski, v provinci Čonburi. V Pataji je prostitucija ilegalna, prav tako kot povsod na Tajskem, toda vse mesto se zaveda prednosti takšne turistične ponudbe in represivni organi pred tem mižijo. Še več, zdi se, da je področje urejeno in ponudba dovršena. Tudi saloni so osvojili marketinško govorico: »Pripeljite prijatelja in dobite popust«.

Nekateri v Pataji vidijo le dobro izhodišče za svoje počitnice, kjer si najdejo družbo in nato v paru potujejo in raziskujejo skrivnosti Kraljevine Tajske. Že kratek sprehod po mestu da vedeti, da ste se znašli v posebnem delu države, ki je namenjena zahodnim in čedalje bolj tudi ruskim moškim, saj tajskih napisov skoraj ni. Številne restavracije in lokali ponujajo prostor za spoznavanje svežih parčkov – tajsko dekle in praviloma starejši zahodnjak. Podnevi parčki zavzemajo ležalnike ob morju, zvečer pa mesto in promenada na obrežju oživijo. In kaj se dogaja?

Če je moški sam in se usede na eno od klopic, obstaja velika verjetnost, da bo prav kmalu prisedla mlada tajska dama. Podobno je v go-go barih, kjer verjetno ne boste sami prav dolgo. Patajo, kjer spolni turizem res cveti, so odkrila tudi dekleta iz Ukrajine, Moldavije in Romunije, ki v želji po boljšem zaslužku tam iščejo svoje stranke. Lonely Planet pa poroča tudi o moških prostitutkah iz Nigerije. Ja, globalizacija ...

Precej nazoren opis tamkajšnjega dogajanja najdemo v knjigi Platforma razvpitega francoskega pisca Michela HouEllebecqa: »Večinoma so se dekleta dolgočasila, se vidno razkazovala na miniaturnih dvosedih ali vdano v usodo skrivaj pogledovala proti drugim mizam. Nekatere so imele oči le za svojega spremljevalca, ga zaljubljeno gledale, spremljale vsako njegovo besedo in jim živahno odgovarjale; v tem primeru si si lahko predstavljal, da je stvar napredovala, da se razvija prijateljstvo ali celo trajnejša zveza: vedel sem, da poroke, še posebej med Tajkami in Nemci, niso bile tako redke.«

A naj vas ne zavede, da so v igri le Nemci. Nikakor! Včasih se zdi, da vsa Evropa kar hrepeni po azijskih dekletih in Slovenija pri tem ne zaostaja. Simona Volaj Rakušček z generalnega konzulata Kraljevine Tajske pravi: »V zadnjih štirih letih se število prosilcev za vizum za vstop v Kraljevino Tajsko rahlo povečuje, kar pa je pripisati ugodnim trendom v turistični industriji. Število se giblje okoli 3000 vizumov na leto.« In kako je s trajnejšimi zvezami? »V Sloveniji živi približno 40 slovensko-tajskih parov. V vseh primerih so se Slovenci poročili s Tajkami.«

Se komu morda zdi, da bi bilo primernejše ime za spolni turizem 'spolno suženjstvo'? Natsada Phopanpanao, zgovorna 30-letna lastnica in prodajalka v mali trgovini v razvijajočem se tajskem turističnem mestecu, pravi: »Mnogo tajskih družin je revnih. Dan za dnem gledajo bogate turiste, ki potujejo po svetu, oni pa ne morejo nikamor. Vsak hrepeni, da bi si lahko privoščil kaj več. Vsak si želi udobno življenje, lepo in večjo hišo, obleke, avto ... In potem vidiš, da je sosedova hči poročena z Evropejcem.

Opaziš, da imajo novo televizijo, novo stanovanjsko opremo, da gredo na počitnice ... Razumeš? Res si lahko več privoščijo! Zato marsikatero dekle sanja o tem.« Kljub temu se Natsada odkrito zgraža nad prostitucijo in poudarja, da niso vse Tajke prostitutke, četudi hrepenijo po evropskem partnerju. »Moja 28-letna sestra je poročena s Švicarjem. Spoznala ga je prav v Pataji,« veselo pove. Zaradi mojega vprašujočega pogleda nadaljuje: »Ne, ne, tam ni iskala fanta. Delala je v trgovini s čevlji in ga spoznala, ko jih je kupoval.«

In zakaj bi si zahodnjaki želeli resne zveze s Tajkami? Zanimivo teorijo ima Michel Houellebecq. Logika pravi, da verjetno kar precej drži. »Kaže, da obstaja skoraj popolno ujemanje med zahodnimi moškimi, ki doma niso cenjeni in spoštovani, in tajskimi ženskami, ki jih osrečuje nekdo, ki preprosto opravlja svoje delo in se po delu z veseljem vrača v prijetno domače in družinsko okolje. Večina zahodnih žensk si ne želi tako dolgočasnega moškega. (...) Ženske iz vse Tajske pa zatrjujejo, da so srečne, če se za zmeraj ustalijo z moškim, ki ima redno službo in je razumevajoč mož in oče.« Pri zahtevnih Evropejkah s tem verjetno res ne bi prišli prav daleč. Na Tajskem se zato pogosto znajdejo starejši in v ljubezni razočarani moški, ki se v družbi prijaznih, ustrežljivih in vedno urejenih deklet spet počutijo polni elana in samozavesti.

Velika in raznolika Azija

Prednosti spolnega turizma so odkrile tudi druge azijske države – Filipini, Indonezija, Malezija, Vietnam, Kambodža, Koreja ... Ker smo si ljudje različni, je takšna tudi ponudba – mlade, zrele, več njih ali pa skrbno naličene in visokorasle lepotičke, ki se največ zadržujejo v večjih tajskih in filipinskih mestih in jim pravimo lady-boyi …

Natančnih in ažurnih podatkov o prostituciji in spolnem turizmu ni, saj takšne storitve niso del nobene uradne ponudbe, čeprav države takšnih dejavnosti ne preganjajo. Odgovor, zakaj je tako, nam ponuja Mednarodna organizacija dela (ILO), ki navaja nekaj okvirnih ocen. Spolni sektor, kot prostitucijo in druge komercialne dejavnosti, povezane s spolnostjo, označujejo pri ILO, je v JV Aziji že pred desetimi leti prinesel od 2 do 14 % BDP. Še več: prihodki, ki se generirajo tu, so ključni tudi za preživetje milijonov, ki se ne ukvarjajo s prostitucijo. Znatne prihodke poberejo tudi vlade – ilegalno s podkupninami in korupcijo, legalno pa z licenčninami in davki od številnih hotelov, barov in restavracij, v katerih cveti prostitucija.

Spolne storitve so navadno bolje plačane kot druga dela, ki se ponujajo mladim, pogosto neizobraženim ženskam. Za številne ženske z območij, kjer se soočajo z revščino, brezposelnostjo, propadlimi zakoni, družinskimi obveznostmi … in ne poznajo nikakršnega socialnega varstva, je seks edina vidna rešitev za preživetje.

Raziskava ILO poudarja, da se večji del delavk in delavcev v spolnem sektorju pragmatično in zavestno odloči za svoje delo. Polovica malezijskih prostitutk je v intervjujih zatrdila, da so jim »prijateljice in prijatelji pokazali način za lažji zaslužek«. Velik delež takih izjav so zabeležili tudi v drugih državah. Večina žensk, ki se odloči za prostitucijo, ne deluje v domačem kraju, ampak se preseli v urbana področja. Deset let star podatek pravi, da družine v ruralnih predelih Tajske od ženskih spolnih delavk v večjih mestih vsako leto prejmejo skoraj 300 milijonov dolarjev.

Romantične počitnice

Bližje kot Daljni vzhod so Evropejcem arabske države. No, bodimo natančni: bliže so predvsem Evropejkam, saj prav njih vleče v države severne Afrike. Najpogostejši cilj sta Egipt ali Tunizija, pa tudi Turčija je zanimiva. Jasmina, 29-letna egipčanska Slovenka, je v svoji drugi domovini videla in spoznala že mnogo mešanih parov in povsem sproščeno razlaga svoj pogled na dogajanje v Egiptu: »Ženske, ki v Evropi nimajo sreče v ljubezni, od 30 let naprej, ki so verjetno že po naravi bolj sramežljive in manj priljubljene pri domačih fantih, v turističnih krajih hitreje podležejo zapeljivim besedam in pogledom mladih Arabcev. Ti so znani po tem, da znajo ogovoriti vsako mimoidočo s pravimi besedami. Take Evropejke so fantom všeč, saj so pogosto malce debelušne, bledolične in ne preveč pogumne. Pa tudi finančno so preskrbljene. Saj verjetno niso ravno bogatašinje, ampak povprečna plača Nemke je še vedno precej večja kot plača fanta, ki dela ob hotelskem bazenu.«

Zgodba se lahko tudi nadaljuje. »Na prvih počitnicah se spoznata, in če sta se ujela, pride ona čez pol leta spet na obisk ... in tako še nekajkrat, dokler ga ne odpelje s seboj. Njemu selitev v Evropo ne pomeni prav nobene težave, saj jo vidi kot deželo prihodnosti. Njej pa je tudi fino, saj dobi mladega in fit fanta. Zmaga za oba!«

Torej nobene velike zaljubljenosti in romantike, ki naj bi jo pregovorno potrebovale ženske? »O, fantje so gotovo zaljubljeni v žensko. Vedeti je treba, da je pri Arabcih to drugače kot pri nas, kjer imaš fanta že pri petnajstih in do 30. leta doživiš že vse tiste velike sanjske zaljubljenosti. Arabska dekleta so precej zaščitena in fantje nimajo možnosti, da bi z njimi hodili na zmenke ... kaj šele, da bi se ljubčkali. Oni so prvič noro zaljubljeni!«

V teh primerih seveda ne gre za prostitucijo, temveč za iskanje priložnosti, za zapeljevanje in osvajanje. A cilj je jasen, ne glede na to, ali ga poimenujemo spolni turizem ali romantične počitnice. Največ zvez z arabskimi moškimi sklenejo Nemke in Francozinje, dolgoročnih zvez med Slovenkami in Arabci ni tako veliko, toda tudi te obstajajo.

Če vas zanima, odprite katerikoli turistični katalog, ki ponuja tedenske počitnice v Tuniziji (Džerba) ali v Egiptu (Hurgada, Šarm el Šejk). Morda se ponudba sliši kot dolgočasno sproščanje ob bazenu, toda nekatere bodo znale tudi to dobro izkoristiti.

Ti si moja čokolada ...

Govorili smo tudi s Slovenko, ki dobro pozna in raziskuje življenje v nekaj afriških državah, je poročena z Malijcem, živi pa med Burkino Faso in Slovenijo. Recimo ji Sandra.

»Vedeti je treba, da se čisto povprečne turistke v Afriki oblačijo za Afričane nespoštljivo. Zanje je vse od pasu navzdol sveto. In če hodiš v kratkih hlačah in kažeš stegna, je to, olala, zelo izzivalno. Po drugi strani pa so tudi Afričani toliko ponotranjili stereotip o sebi, da si belke jemljejo kot trofejo. Imeti belko je toliko kot imeti beli svet in ves luksuz Zahoda. Tu je treba poznati kolonialni kontekst, zgodovino, genocide, ki so jih Evropejci počeli po Afriki. Kolonizacija je tako globoko penetrirala v Afriko, da je bela polt še vedno nekaj, kar je superiorno. Gotovo ne za vse, ampak pri kakšnih 80 odstotkih populacije pa to velja. Nikoli pa ni izključena tudi radovednost, kakšne so bele ženske ...«

Poleg že znanih zapeljevalskih prijemov žigolov je v Afriki razvita tudi prostitucija. »Ta je v izjemnem razcvetu povsod po zahodni Afriki, kar je povezano predvsem z ekonomskim položajem. Ouagadougou je izjemno priljubljeno mesto za moške, ki si iščejo čokoladke. V Burkino prihajajo dekleta z vseh koncev Afrike – iz Nigerije, Kameruna, Malija, Gane, Senegala. Družinam govorijo, da trgujejo, v resnici pa se prodajajo.

Večinski odjemalci so lokalni velikaši, politiki, priložnostno pa tudi belci, ki pridejo na džezovski ali filmski festival. Zaradi nevarnosti okužbe z virusom HIV se je starostna meja prostitucije ponekod spustila tudi pod 16 let. Zelo moderno pa si je zadnje čase iskati partnerja prek spleta. Vsi le še srfajo.«

In kaj počne policija, če gre za tako mlade prostitutke? »Oh, o tem bi lahko povedala mnogo zgodb. Policija se spreneveda, včasih opravi racije in si ženske privošči še sama. Včasih jih izpustijo, včasih pa tudi ne. Prostitucija je izjemno razplastena, hierarhična in vedno je vezana tudi na policijo.

V Bamakoju na primer vsi vedo, da kitajski hoteli oddajajo sobe za uro ali dve, a se nihče ne obregne ob to, ker lastniki podmažejo policijo.« Vseeno pa Sandra poudari dejstvo, ki ga poznamo že od drugod: »Prostitucija v Afriki ne obstaja toliko zaradi belcev, temveč zaradi Afričanov samih. Ključni problem Afrike ni prostitucija v smislu 'ubogi črnčki, ki jih belke hodijo natepavat'. Ti fantje in dekleta natančno vedo, zakaj to počnejo in koliko so za to plačani.«

Slovenskih turistov ali turistk, ki bi v Afriki iskali spolne dogodivščine, Sandra še ni srečala. Ob tem tudi ne verjame, da bi lepe Vide iz Slovenije priznale, kaj jih zanima, je pa od Nigerijcev izvedela, da so Slovenke zelo zaželene: »Niso rasistične, temveč bolj radovedne. Pa še lepe so, pravijo.«

Veselje na Kubi

Ena od ključnih dežel za spolni turizem je Kuba. Edo je kitarist, ki je tam preživel tri tedne. Zanimala ga je glasba, a prijatelji so ga že prej pripravili na dodatno ponudbo. »Dve uri po pristanku aviona je bila že akcija. Samo struširali smo se, preoblekli, šli malo ven in že je bilo vse trdo!«

»Hodiš po ulici in prideš do kakšne skupinice deklet. Če malo gledaš z njimi, je to že to. Ali pa v lokalu, kjer se vedno žura in pleše. Ogromno jim pomeni ples, in ko jo gledaš, te vedno opazi. Ne glede na to, ali je tam sama ali z možem, pride in te vpraša, ali bi šel na plažo ali v hišo. Vse je čisto spontano in vsak ve, za kaj gre.

Prebivalci Kube želijo s prodajo cigar in s prostitucijo zaslužiti za preživetje, zato so dekleta, ki se prostituirajo, mlada (od 17 do 25 let), prijazna in nevsiljiva. Cena za seks niha od 15 do 20 evrov in se da pogajati. Vprašanje je tudi, kam bi šel – v hišo ali na plažo, saj tudi to vpliva na ceno. Tilen, ki sta ga na Kubo vlekla ljubezen do salse in reggetona, je kljub prvemu presenečenju okusil spolne radosti in ceno znižal na deset dolarjev.

Ob tem opozarja: »Imaš več vrst deklet. So profesionalke, ki se prodajajo in bi tudi domačin moral plačati za seks z njo. Mnogo pa je mladih deklet in študentk, ki se ne ukvarjajo s prostitucijo, a bi šle s turistom in za to pričakovale kakšno žepnino. Nato pa imaš še take, s katerim gresta skupaj in šele nato začnejo jamrati nad revščino in se jih prijazen turist hitro usmili.«

Na Kubi v nasprotju z drugimi omenjenimi greha polnimi raji dejansko preganjajo prostitucijo. »Prostitucija je ilegalna. Ilegalna za Kubanke in Kubance. Če policija dobi turista s prostitutko, se njemu ne bo zgodilo nič, ona pa bo morala v zapor.

Kako jim potemtakem sploh uspe ohranjati ponudbo? Domačini veliko tvegajo, zato ves čas pazijo in so dobro organizirani: »Če se dogovorita, da gresta v eno od hiš, je teren že prej preverjen, da ni v bližini policije in ona hodi 30 metrov pred tabo.« Tilen se je čudil dobri logistiki: »Mulci čakajo pred lokalom, nekdo je z avtom pripravljen, da te odpelje, starejše mamke oddajajo sobe in za vse to moraš plačati. Tudi dekleta, ki jih za seks ne plačaš neposredno, zagotavljajo posel vsem drugim v verigi in za to dobijo provizijo, tako da v končni fazi plačaš tudi njim.«

Tudi turistke imajo na Kubi enake možnosti. Lahko uživajo na čudovitih plažah ali pa se zabavajo s seksi Kubanci. »Turistke Kubancem ne plačujejo, oni pa pričakujejo, da jim bodo plačevale pijače, hrano. Cilj je, da se turistke vanje zaljubijo in jih odpeljejo v lepši svet.«

»V našem hotelu je bila tudi Švicarka, ki je bila pravi cukerček in čisto sama tam na Kubi. Malo sem jo gledal, ampak me sploh ni upoštevala. Ves čas je gledala le Kubance,« pove Edo, ki ga to očitno ni tako zelo zmotilo, da on ne bi gledal Kubank. »Takih žensk v Evropi ni. Imajo temperament. Sproščene so, nasmejane, prijazne ... Najbolj pa začara njihov pogled.«

Za konec nas je le še zanimalo, kako ob vsej tej čarovniji moški sploh zdrži tak intenziven tempo, ki običajno traja nekaj tednov. »Bolj ko si v akciji, bolje je,« se smeji Edo. »Ej, drugače je, drug občutek je in vse je bolj sproščeno. Nobeno hrvaško morje ni primerljivo s tem.«

Kako najti spodobno tajsko dekle?

V eni od turističnih brošur smo našli natančna navodila za spoznavanje 'spodobnih' tajskih deklet.

• Ne iščite v go-go barih, ampak povsod drugod – v trgovinah, potovalnih agencijah, v hotelu ... Še bolje je, če ne iščete v turističnih mestih, kot so Pataja, Puket, Bangkok …
• Veliko se smehljajte, saj to dela čudeže.
• Pri prvem zmenku so spodobna dekleta sramežljiva, saj se bojijo, da bi jih v družbi zahodnjaka označili za prostitutko.
• Povabite v restavracijo na večerjo tudi njeno prijateljico, a naklonjenost izkazujte le izbranki.
• Pogovor naj se vrti okoli staršev, družine, načrtov za prihodnost.
• Oprezni bodite na: nenadno naročanje dragih jedi, kajenje in pitje alkohola, predobro poznavanje angleščine in vulgarnega jezika, zapuščanje omizja ob telefonskih klicih in izogibanje pogovorov o preteklosti in družini.

Kako srečno živeti do konca svojih dni?

Če lahko vaši tajski izbranki zagotovite občutek varnosti, dom in boljši standard, bo ljubeča in vdano vaša. Vedite le, da nikoli ne morete biti zanjo najpomembnejša oseba – to mesto pripada očetu in materi.

Za pridobitev delovnega oziroma bivalnega vizuma za Slovenijo mora vaša tajska partnerica vložiti vlogo na Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pekingu, ki je pristojno tudi za Tajsko. Čakalna doba je 14 dni, potrebovala pa bosta tudi potrdilo o skupnem bivanju.

Bi z njo raje živeli v toplih krajih? Popolnoma vas razumemo. Slovenec lahko na generalnem konzulatu zaprosi za prijavo stalnega bivališča po dveh letih zakonske zveze.

Tamara Langus

ilustracija: Goya

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord