Miro Cerar: "Upor proti okupatorju je omogočil preživetje naroda!"

"S ponosom in hvaležnostjo gledam na njihov zmagovit boj za svobodo in preživetje slovenstva," je še zapisal.

Miro Cerar je v sicer kratki poslanici poudaril, da je zgodovina najboljša učiteljica in pozval, naj današnji dan "služi kot opomin, da složni, skupaj združeni Slovenci zmoremo premagati nepremagljivo".

"Današnji dan naj nam služi kot vodilo, da pogled usmerjamo v prihodnost, tako kot so ga naši borci usmerjali leta 1941. Zacelimo rane preteklosti in skupaj soustvarimo našo prihodnost. Skupaj zmoremo in znamo," je pozval. Državljanom je čestital ob državnemu prazniku in zaželel lepe praznike.

Proslave ob prazniku po Sloveniji!

Državna proslava ob tem dnevu je bila že v sredo zvečer v Delavskem domu Trbovlje. Slavnostni govornik, predsednik DZ Milan Brglez, je ob tem poudaril, da svoboda ni dana, ampak izbojevana. Ko svoboda je, pa je treba zanjo prevzeti tudi odgovornost, je dejal. V svojem sporočilu je izpostavil še temeljnost človekovih pravic, ki nam dajejo moč, da se postavimo pokonci in upremo.

V uradu predsednika republike bodo na prazničen dan, 27. aprila, odprli vrata obiskovalcem, v nekaterih občinah pa bodo tekom dneva številne proslave in spominski pohodi.

Na Ptuju bodo državni praznik zaznamovali s proslavo pred upravno zgradbo Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož. Zbrane bo nagovoril predsednik zveze združenj borcev za vrednote NOB Tit Turnšek. Po proslavi bodo udeleženci krenili na tradicionalni pohod po poteh upora in prostovoljnega dela v Kicar.

Na pohode ob dnevu upora proti okupatorju vabijo tudi borčevska združenja v Kranju, Sežani, Novem mestu, Šmarju pri Jelšah, Divači, Slovenj Gradcu, Slovenskih Konjicah ter v Šentjurju in Slivnici pri Celju.

Ozadje tega zgodovinskega praznika

Osvobodilno fronto slovenskega naroda so ustanovili 26. aprila 1941, na dan, ko je bil Adolf Hitler v Mariboru. Vsaj dve desetletji po vojni je veljalo, da je bil ustanovni sestanek v ljubljanski vili industrialcev Vidmar dan pozneje, zato tudi izbira 27. aprila za praznik - do leta 1991 dneva OF, nato pa dneva upora proti okupatorju.

V OF ni bilo nobene predvojne stranke, pač pa so vanjo vstopali politični disidenti in frakcije dotedanjih strank obeh političnih taborov. Skupine so se razlikovale svetovnonazorsko, po politični preteklosti in tudi velikosti. Odločilno vlogo v OF so ves čas imeli komunisti, čeprav jih je bilo le okoli 1000. Bili pa so zaradi dveh desetletij ilegalnega delovanja najbolj usposobljeni za delovanje v okupaciji.

Leta 1942 je v OF potekal notranji boj za formalno organizacijsko prevlado. Že spomladi so bili na preizkušnji odnosi med komunisti in krščanskimi socialisti, spopad za vodilno vlogo pa se je končal v začetku marca 1943 s podpisom t. i. dolomitske izjave. V njej so se vse ustanovne skupine strinjale, da so "glede vseh temeljnih vprašanj istovetne s stremljenji Komunistične partije Slovenije (KPS)".

Slovenski komunisti so nalogo organiziranja oboroženega odpora proti okupatorjem dobili od politbiroja Komunistične partije Jugoslavije. Oborožen odpor so začeli pripravljati mimo OF.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel