Ko sem prvič stopil na široke ulice Kolomba, me je prevzel nekakšen znan, že kar nostalgičen občutek. Prašne kolonialne stavbe, ljubko zanemarjene, a vseeno znova in znova restavrirane s prefinjeno natančnostjo po vsakem tamilskem bombnem napadu, so me spominjale na mojo najljubšo kraljico Karibov, Havano. Podobnost je bila najbolj očitna na poti med Galle Face Greenom in Fortom, starima četrtima, kjer se skriva Kolombov najlepši obraz.

Tudi pogled s terase hotela Mount Lavinia, kjer sem ob večerji v mesečini s svojo ljubeznijo opazoval panoramo mesta, ki oblita z lučmi nežno zavije proti zahodu, nesmrtno spominja na havanski Malecon. Toda Kolombo je le Kolombo, veliko, umazano in hrupno mesto, ki hitro izgubi svoj šarm. Pravi obraz dežele se skriva globoko v njeni notranjosti.

Hef s Šrilanke

V »kulturnem trikotniku«, kot domačini pravijo ozemlju med antičnimi prestolnicami Anuradhapura, Polonnaruwa in Kandy, stoji več kot 200 metrov visoka sveta gora Sigiriya. Na vrhu gore si je mladi povzpetni kralj Kasyapa, ki je na prestol prišel tako, da je svojega očeta živega zazidal, v 5. stoletju našega štetja zgradil fantastično poletno palačo z najlepšim razgledom daleč naokoli, dodal pa je tudi za tisti čas neverjetne tehnične inovacije, kot so hidravlični vodovod in irigacijski sistem za svoje rajske vrtove v dolini. Vhod v »The Mansion« je bil po stopnišču, izklesanem v strmo skalo, skozi žrelo ogromnega kamnitega leva, od katerega so ostale le še šape.

Pod vznožjem je stal tudi pravi »Grotto«, kjer je njegovo veličanstvo uživalo v stalni družbi deklet, ki so se gole kopale v kamnitem bazenu. Se sliši znano? Za povrh vsega je dal Kasyapa na strme stene svoje gore upodobiti več kot 500 podob golih deklet, od katerih jih lahko 22 v popolni obliki vidimo še dandanes. Te freske so edine starodavne risbe v Šrilanki, ki nimajo verskega značaja. Kasyapo lahko brez kančka oklevanja proglasimo za pravega šrilanškega Hugha Hefnerja, njegove freske pa za 1500 let staro prvo edicijo Playboya. Fant je že vedel, kaj dela!

Ukročeni tigri – na obisku pri Tamilcih

Od leta 2002 vlada na Šrilanki premirje. Sever in vzhod dežele sta znova dostopna tudi domačinom, ki dolga leta niso mogli obiskati čudovitih plaž okoli Trincomaleeja in svojih sorodnikov v Severni provinci. V Jaffno letijo iz Kolomba kar tri domače letalske družbe, ker se poti po zloglasni cesti A9 vsi zelo izogibajo. Na številnih kontrolnih točkah državne vojske in Tamilskih tigrov (LTTE – Liberation Tigers of Tamil Eelam) nastajajo dolge kolone, ozemlje pod tamilskim nadzorom pa težko prevoziš brez vsaj ene kazni za prehitro vožnjo, tudi če voziš po predpisih. Tamilski »radar« – merjenje razdalje od točke A do točke B z ročno uro – je pač nezmotljiv ...

Vzhod dežele, kjer se skrivajo prazne deviške plaže, je dostopen brez tovrstnih težav. V Trincomaleeju, prikupnem hindujskem mestecu, teče življenje počasi in turisti spet prihajajo na obisk. Tamilski borci, ki so zdaj zaposleni kot natakarji, receptorji in hotelski uslužbenci, se le skrivnostno smejijo. »Zdaj živimo v miru, a če bo treba, bomo takoj spet prijeli za orožje,« je namignil barman v udobnem hotelu v Uppuveliju. Dokler Šrilanka ne postane neke vrste konfederacija z enakimi pravicami za Singalce in tudi Tamilce, bo mir vedno krhek in nepredvidljiv.

Zeleni grmički in okrašeni sloni

V gorah se zgodba spremeni. Gričke, ki se dvigajo tudi do 2000 metrov pod oblake, polnijo zeleni grmički izvrstnega cejlonskega čaja. Tamilske obiralke (ki so jih uvozili Angleži pred sto leti kot poceni delovno silo in nimajo nič skupnega s staroselskimi uporniškimi Tamilci, naseljenimi na Šrilanki že več kot tisoč let) s pikami sredi čela za mizernih desetih tisočakov na mesec obirajo vrhnje lističe grmičkov. Številne tovarne v okolici iz lističev s procesom sušenja, selekcioniranja in fermentacije pridelujejo znameniti Ceylon Broken Orange Pekoe in variacije na njegovo temo. Domačini najraje pijejo močnejši, bolj poln BOPF (Broken Orange Pekoe Fannnings).

V Nuwari Eliyi, ki kot kraljica stoji na vrhu čajne pokrajine, izgubiš občutek, da si na Šrilanki. Celotno mesto, ki so ga Angleži postavili kot pribežališče pred neznosno vročino v nižinah (podobno kot Darjeeling v Indiji), s svojo kolonialno arhitekturo spominja na angleško podeželje, znameniti Hill Club, kjer vlada pravi angleški snobizem pitja čaja v smokingih pod trofejami nagačenih živali, pa še vedno obuja spomine na »easy living« v času britanske dominacije.

Tudi najbolj zanimiva prireditev na Šrilanki, ki vsako leto ohromi pol dežele in pritegne na tisoče turistov, se zgodi v gorah. V bivši prestolnici Kandy vsako leto med julijem in avgustom priredijo velikansko, 10 dni trajajočo procesijo, imenovano Esala Perahera, kjer se več kot 1500 plesalcev, bobnarjev, akrobatov in žonglerjev skupaj s stotimi sloni, okrašenimi kot novoletne jelke, vsak večer sprehodi čez mestne ulice in uprizori manično slavljenje najpomembnejšega religioznega objekta v državi, svetega budovega zoba, ki je varno spravljen v templju Sri Dalada Maligawa ob čudovitem jezeru.

Lastniki hotelov na mestnih ulicah to priložnost mastno izkoristijo in turistom prodajajo sedeže na svojih terasah tudi za 4000 rupij (8000 tolarjev). Za sicer izjemno poceni Šrilanko je to zelo draga vstopnica, a zagotavlja najlepši razgled na procesijo, saj se »brezplačni« pločniki do konca napolnijo z domačini že ure poprej.

Trideset stopinj južno

Če je vreme lepo, lahko z razgleda v Elli, ki ga ponosno nudi visoki Grand Motel, onstran gorate pokrajine sto kilometrov daleč proti jugu ugledaš morje. Tja vodi ena najbolj nevarnih cest na Šrilanki, pa ne zaradi groženj Tamilskih tigrov, ampak zgolj zaradi strmih serpentin, ki so marsikaterega prehitrega domačina že stale življenja. Pred nekaj leti je v prepad strmoglavil celo lokalni avtobus (državno podjetje CTB na teh progah zaposluje le izkušene voznike, a se vendar zgodi, da nasproti pridivja tovornjak), v katerem sta bila tudi dva turista. Po neverjetnem čudežu sta izstopila tik pred usodnim ovinkom. Vseh drugih 45 potnikov je v nesreči umrlo.

Ko po divji cesti prispeš na jug, se pred teboj odpre čudovita obala, polna palm in visokih valov iz oceana, ki divje butajo ob dolge peščene plaže. Ribiči na kolih v Ahangami, razpoznavni znak dežele in tradicija, ki se prenaša iz očeta na sina že generacije, počasi opuščajo svoje palice in izginjajo z morske panorame. Tudi budistična pravila pitja alkohola ob Poyi, dnevu polne lune, so zelo neopredeljiva.

Natakar v Unawatuni mi je brez zadržkov prinesel pivo prav na tak dan, ko je bila v mestu velika procesija (vsaka polna luna je na Šrilanki praznik), in ga postavil na tla pod mizo. Zarežal se je in rekel: »Uživaj!« Nalil sem si kozarec in se prepustil slanemu vetru, ki je paral ušesa ob bučanju valov. Predstavljal sem si, kako se je počutil mornar Sinbad, ko je na svojih popotovanjih obiskal to prikupno deželo, in po urah užitkov zaukazal šoferju, naj me odpelje na letališče.

Skok v raj

Več kot polovica vseh, ki se odpravijo na Šrilanko, v potovanje vključi tudi nekajdnevni oddih na Maldivih. Izmed 1192 rajskih otočkov v velikanskem maldivskem atolu je le 200 poseljenih, od tega 80 z resorti, na katerih si lahko pričarate vrhunec svojih sanjskih počitnic. Za prihod na Maldive ne potrebujete vizuma, dovolj je le karta iz Kolomba (stane od deset do dvajset tisočakov) za enourni let v Male’.

Priporočljivo je, da si hotelsko sobico ali vodni bungalov rezervirate vnaprej, ker bo to na samem letališču veliko dražje. Za popoln oddih Playboy priporoča naslednje resorte: Four Seasons, Sonevafushi, Royal Island, Hilton, Medhufushi, Filitheyo ter Kanuhuraa. Nobeden ni prav poceni (od 50 tisočakov navzgor), ponudba hrane, pijače (300 vrst vin!) in postrežba pa so na najvišjem nivoju.

Kako do tja?

Si želite obiskati ta čudoviti otoček sredi Indijskega oceana? Nič lažjega. Šrilanka je ena izmed redkih destinacij, kjer celo državljani BiH ne potrebujejo vizuma! Tudi letalske povezave so odlične. Na ljubljanskem podjetju Avioborza so nam zaupali, da leti v Kolombo iz evropskih prestolnic vsaj ducat letalskih prevoznikov, med drugimi Sri Lankan Airlines, LTU, Lauda in ČSA (najcenejša karta: 115 tisočakov!).

Playboy toplo priporoča let z Emirati (iz Ljubljane čez Dunaj ali München), saj glede udobja in postrežbe ponujajo kar največ za vaš denar, za manj kot 20 tisočakov doplačila pa lahko tudi trikrat prespite v Dubaju, kjer si boste končno lahko kupili tisto Breitlingovo uro ali odigrali 18 lukenj na zelenih poljanah Creek Golf & Yacht kluba. Kdor bo z Emirati letel v poslovnem ali prvem razredu, se lahko nadeja vrhunske postrežbe z odličnim izborom svetovnih vin, udobnimi sedeži z električnim pomikom in izbiro petdesetih (!) filmov, ki si jih bo lahko ogledal kadarkoli. Preprosto popolno!

Hotelski užitki

Prava poslastica Šrilanke so stavbe, ki so jih iz prvotne funkcije angleških klubov ali kolonialnih palač spremenili v čudovite, nostalgije polne hotele za utrujene turiste. Tako je Grand Oriental v samem srcu Kolomba pravi primer sto let stare stavbe, ki z zgornjih nadstropij ponuja čudovit pogled na pristanišče. Mount Lavinia Hotel v predmestju Kolomba je dal leta 1806 za potrebe dvorskih poslov zgraditi guverner Thomas Maitland, čez 70 let pa so kolosalno stavbo z dvema krakoma predelali v hotel. Zajtrk v prostorni sobi nad bučečim oceanom, tik preden se zdani, je nepozabno doživetje! Tudi v Nuwari Eliyi, angleškem mestecu v hribih, stoji tak biser.

St. Andrew’s je bil nekdaj pravi angleški klub in udobje se še vedno pozna v odlično opremljenih sobah ter pri tradicionalni »five course dinner«. Omeniti je treba še dva hotela, zgrajena pred kratkim v neokolonialnem slogu z velikim spoštovanjem do starodavne lokalne arhitekture. To sta Culture Club v Dambulli s čudovitimi lesenimi bungalovi in strateškim položajem za odkrivanje »kulturnega trikotnika« (glej tekst) ter Le Kandyan, čudovito postavljen nad vrhove gričev okoli Kandyja, s panoramskim bazenom, salonom za čaj ter verjetno najlepšo recepcijo na svetu. Vsi hoteli imajo večinoma štiri zvezdice, najboljše pri vsem pa je, da sploh niso dragi. Povprašajte pri svojem agentu!

TEKST & FOTO: Aleš Bravničar

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord