Na četrtkovih protestih do nezavesti pretepen fotoreporter, poškodovanih 15 policistov, škoda tudi na infrastrukturi

Po podatkih, ki so jih posredovali iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, sta pomoč zaradi poškodb poleg petih policistov pri njih poiskala še en protestnik in en fotograf. V izgredih je nastalo tudi več škode na premoženju. Po podatkih, ki jih je policija zbrala so sedaj, so bila poškodovana tri osebna vozila, štiri stojnice in zabojniki na tržnici ter razbiti dve stekli, je v današnji izjavi za medije povedal direktor ljubljanske policijske uprave (PU) Vrečar.

Po poročanju MMC RTV Slovenija je bil napaden fotoreporter Borut Živulović iz fotoagencije Bobo, ki so ga nasilneži zahrbtno napadli in pretepali tudi, ko je bil že v nezavesti. Zaradi težje poškodbe glave je bil odpeljan v UKC Ljubljana. Kot so sporočili iz fotoagencije Bobo, tako hudega in hkrati popolnoma nesprejemljivega ter z nasiljem prežetega napada v več desetletjih delovanja še niso doživeli. 

"Ne glede na to, na kako nevarnih območjih sveta smo, vedno zgolj in samo opravljamo svojo profesionalno nalogo: s fotografijo dokumentirati dogodke in o tem obveščati najširšo javnost," so zapisali in poudarili, da je to dolžnost in odgovornost tako novinarjev kot fotoreporterjev.

Policisti so ugotovili 52 kršitev odloka o prepovedi gibanja in zbiranja ter več ostalih kršitev javne varnosti. Zasegli so tudi več pirotehničnih predmetov. Prisilna sredstva so uporabili zoper štiri fizične osebe, zoper množico pa plinska sredstva in vodni top. Med protestom so pridržali deset oseb, še tri so privedli v prostore policije za ugotavljanje identitete. Vse osebe so že izpustili, zoper njih pa vodijo prekrškovne postopke in postopke zaradi suma kaznivih dejanj.

Policisti sedaj nadaljujejo pregled slikovnega materiala, zbirajo obvestila, iščejo organizatorje protestov in poskušajo identificirati osebe. Po dozdajšnjih ugotovitvah je večinoma šlo za mlajšo populacijo.

"Prav gotovo je bilo evidentno, da niso prišli protestirati mirno, ampak so prišli povzročati izgrede in napadati policiste," je poudaril.

Komentiral je posnetek, ki je zaokrožil po spletu, in iz katerega je razvidno, da policisti uporabljajo prisilna sredstva zoper protestnico. Kot je dejal Vrečar, je na posnetku vidna samo uporaba prisilni sredstev, ne pa tudi dogajanje pred tem. "Protestnica se je dotikala policista, mu segala po čeladi, ga poskušala udariti in mu sneti čelado, kar ji je tudi uspelo," je opisal. Ukazov, naj s kršitvijo preneha, ni upoštevala, zato so zoper njo uporabili prisilna sredstva. V postopek se je po besedah Vrečarja vmešal še moški, ki je bil ob njej. Tudi zoper njega so uporabili prisilna sredstva, oba so tudi pridržali v prostorih policije.

Po njegovih besedah vsaka uporaba prisilnega sredstva zahteva presojo upravičenosti, strokovnosti in zakonitost uporabe. V primerih obvladovanja množice zadeve analizirajo še bolj podrobno. "Po zdajšnjih podatkih, ki jih imam, ocenjujem, da ni šlo za pretirano, ampak za sorazmerno uporabo prisilnih sredstev, da smo lahko vzpostavili javni red in mir ter poskrbeli, da ni prišlo do še večjih izgredov in poškodb ljudi in premoženja," je poudaril Vrečar.

Kolesarsko protestniško gibanje: V četrtek ni šlo za protest, ampak za vnaprej pripravljene izgrede

V kolesarskem protestniškem gibanju, ki je svoje petkove proteste v času epidemije prestavilo na balkone, so poudarili, da gre za vladni poskus, da bi očrnili petkove nenasilne akcije, pa tudi, da v četrtek ni šlo za protest, temveč vnaprej pripravljene izgrede.

"To, kar se je včeraj dogajalo, ni bil protest. To je zavajanje, šlo je za vnaprej pripravljen izgred, na katerem je majhna, neidentificirana skupina posameznikov ugrabila in zlorabila napovedan protest, da bi sprožila nasilje. Jasno je, kdo ima od tega nasilja korist," je v izjavi za medije na Trgu republike danes dejal predstavnik protestniškega gibanja Jaša Jenull.

Po njegovih navedbah sta bila cilja dva. "Prvi cilj je bil, da se s tem nasiljem upraviči ukrepe proti petkovim protestnikom in se jih demonizira, drugi pa, da se preusmeri pozornost od katastrofalne nesposobnosti te vlade, da bi obvladovala epidemijo covida-19, zaradi katere vsak dan umre več kot 20 ljudi," je dejal.

Kot so pojasnili v protestniškem gibanju, je bilo četrtkovo dogajanje prozoren poskus, da bi miroljubne proteste povezali s konceptom nasilja. Po Jenullovih besedah vlada uporablja vse svoje mehanizme in metode, da bi iskala krivce in da bi sprožala sovraštvo, "ker je to njen način delovanja".

"To, da se poskuša petkovo kolesarjenje povezati z metanjem kock in petard, je absurd in zgolj poskus manipulacije s strani notranjega ministra Aleša Hojsa," je dejal in spomnil: "Ker je bil ta scenarij tako jasen in očiten, smo ga napovedali in povedali, kaj se bo zgodilo, in pozvali protestnike, ki so del gibanja, da se ga ne udeležijo."

V gibanju menijo, da je bil dogodek vnaprej načrtovan, na kar kaže tudi to, da so imele varnostno-obveščevalne službe informacije, kaj se bo zgodilo, pa tega niso preprečile. Obenem pa kot neutemeljeno ocenjujejo uporabo vodnega topa, kar so ocenili tudi kot zlorabo davkoplačevalskih sredstev.

V kolesarskem protestniškem gibanju napovedujejo, da bodo še naprej zbirali dokaze in sproti obveščali o novih informacijah in razvoju dogodkov, poudarjajo pa tudi, da želijo priti do dna temu, kdo stoji za provokacijami in kaj vse se skriva v ozadju. Napovedali pa so tudi nadaljevanje protestov na način, kot delujejo že več kot pol leta, jasno, odločno, a hkrati tudi nenasilno. Ko bo epidemiološka situacija v Sloveniji to spet dopuščala, pa se bodo še bolj množično zbrali tudi na ulicah, še dodajajo.

V opozicijskih strankah se ograjujejo od protestov

V LMŠ, SD, Levici in SAB so se ogradili od četrtkovih nasilnih protestov in tudi od namigovanj, da bi bili krivi za izgrede. Ocenjujejo, da je bilo nasilje na protestih zrežirano, in napovedujejo, da bodo v DZ na odboru za notranje zadeve in komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb raziskali ozadje dogajanja na ulicah prestolnice.

"Nobeno nasilje, ne fizično ne verbalno, nima prostora v svobodni in demokratični družbi," je v današnji izjavi za medije poudarila predsednica SD Tanja Fajon. Obžaluje tudi nasilne izgrede, ki so po njeni oceni posledica večmesečni napetosti, ki jih ustvarja vlada z vnašanjem razdora in napetosti med ljudi ter napadi na medije. Obsodila je tudi izjavo notranjega ministra Aleša Hojsa, da so za izgrede krivi mediji in SD. Javnost je pozvala, da naj bo strpna in zaščiti tiste, ki se v prvih vrstah borijo za zdravje ljudi. V opoziciji bodo storili vse, da zamenjajo vlado, je napovedala.

Kritičen je tudi predsednik LMŠ Marjan Šarec, ki meni, da so protesti zrežirani. Na to po njegovi oceni nakazuje prisotnost ministra Hojsa, ki se, kot je spomnil Šarec, ni "pojavil na kateremkoli mirnem petkovem protestu". Prepričan je, da gre za preusmerjanje pozornosti in poskus diskreditacije mirnih petkovih protestnikov. "Ne nasedajmo provokacijam in bodimo pozorni na morebitne bodoče poskuse huliganstva, ki bi ga potem pripisali vsem dobro mislečim ljudem," je pozval Šarec.

Kot je izpostavil koordinator Levice Luka Mesece, je DZ med več kot 20 petkovimi protesti normalno obratoval, v četrtek pa so iz generalnega sekretariata DZ dobili obvestili, da morajo vsi poslanci in zaposleni najkasneje ob 16. uri zapustiti parlamentarno stavbo, ker policija popoldan na protestih pričakuje nasilje. "Zakaj je policija že vnaprej pričakovala nasilje na včerajšnjih protestih, kako so to vedeli vnaprej? To so vprašanja, na katera bo morala ta vlada na čelu z ministrom Hojsom in predsednikom vlade odgovoriti," je dejal koordinator Levice.

V SAB jih nasilni izgredi po številnih mirnih petkovi protestih navdajajo z mislijo, da so četrtkove demonstracije nekateri želeli izkoristiti in da so bili izgredniki tja poslani z namenom, je opozorila predsednica SAB Alenka Bratušek. Tako Mesec kot Bratuškova sta potegnila tudi vzporednico s protivladnimi protesti leta 2012, ko so se med protestnike pomešali nasilneži, ki da so bili po njenih besedah na proteste "poslani s strani ene politične stranke".

EFJ obsoja napade na medije v Sloveniji

Generalni sekretar Evropske zveze novinarjev (EFJ) Ricardo Gutierrez se je danes odzval na najnovejše besedne napade na novinarje v Sloveniji ter nasilje nad njimi med nedavnimi nasilnimi protesti v Ljubljani. Gutierrez je ostro obsodil napade na novinarje in izrazil solidarnost z novinarji.

"Zelo zaskrbljujoče je, da slovenski politiki v veliki meri prispevajo k vedno večji sovražnosti in sovraštvu do novinarjev. Predstavnike Slovenije pozivamo, naj nemudoma prenehajo z ustrahovanjem in diskreditacijo zaposlenih v medijih," je na spleti strani EFJ zapisal generalni sekretar organizacije.

Nasilje nad novinarji, fotografi in snemalci na četrtkovih protestih v Ljubljani so obsodili tako v Društvu novinarjev Slovenije kot Združenju novinarjev in publicistov (ZNP). Je pa soodgovornost za nasilje na protestih medijem pripisal notranji minister Aleš Hojs.

"Mesece ste jih podpirali in jim dajali kruha (...), zdaj pa imate ranjene policiste," je na dan protestov očital novinarki POP TV. Hojs se je navezal na petkove protivladne kolesarske proteste, ki potekajo od sredine marca. Kolesarski protestniki so se od četrtkovih nasilnih protestov sicer ogradili.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel