Na podnebno konferenco v Madrid potuje Simon Zajc, Greta še vedno sredi Atlantika!

Konferenca COP25 je na poti do Madrida prevozila kar nekaj "ovinkov".

• Najprej naj bi jo gostila Brazilija, ki je gostovanje odpovedala lani po izvolitvi predsednika Jairja Bolsonara. Prevzel jo je Čile, ki pa jo je odpovedal pred približno mesecem dni zaradi socialnih nemirov. Po zadnji spremembi lokacije je predsedovanje konferenci sicer obdržal Čile, Španija pa bo nastopila kot gostiteljica.

V ospredju mednarodni tržni mehanizem

Temeljni namen konference je dokončno oblikovanje knjige pravil za začetek izvajanja pariškega podnebnega sporazuma.

V njej naj bi bila navodila za pripravo in dopolnjevanje podnebnih ciljev (t. i. nacionalno določenih prispevkov) za pogodbenice pariškega sporazuma, pravila za spremljanje in poročanje o doseganju ciljev ter izvajanju ukrepov za petletna obdobja, pravila za področje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in prilagajanja na podnebne spremembe ter vsebine glede pomoči državam v razvoju - tako finančne kot v obliki prenosa tehnologij.

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za okolje, bodo zaključna pogajanja tekla predvsem o šestem členu pariškega sporazuma, ki ureja mednarodni tržni mehanizem. Ta državam omogoča uresničevanje projektov za blaženje podnebnih sprememb na ozemlju druge pogodbenice, glavno vprašanje pa je, kako se v tem primeru izogniti možnosti, da bi zmanjšane izpuste kot svoj dosežek šteli obe državi.

Prav tako želijo nekatere države prenesti zmanjšanja izpustov iz obdobja pred letom 2020 v obdobje po tem letu; gre za t.i. dobropise. To pa bi lahko močno načelo integriteto doseganja rezultatov sporazuma v obdobju do leta 2030, opozarjajo na ministrstvu. EU je enotna, da ne želi avtomatičnega prenašanja dobropisov v naslednje obdobje; pri tem vprašanju se zavzema za oblikovanje kompromisa.

Prav tako bo konferenca pomembna v luči krepitve ambicij pri blaženju podnebnih sprememb. Pariški sporazum namreč predvideva, da obseg zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov vsaka država določi prostovoljno in sama zase. Trenutno so podane obljube občutno premajhne, da bi z njimi omejili dvig globalne temperature na dve stopinji Celzija, še manj pa na 1,5 stopinje.

V Madrid Zajc, Greta še sredi Atlantika

Eden od vrhuncev konference bo njeno odprtje, ki ga bo pospremilo zasedanje pogodbenic na ravni predsednikov držav in vlad. Slovenijo bo na tem dogodku zastopal minister za okolje in prostor Simon Zajc. Voditelji držav bodo tokrat predvidoma znova pozvali k povečanju ambicioznosti pri reševanju podnebne krize in k uspešnemu delu konference.

V začetku prihodnjega tedna, natančneje 9. decembra, bodo pogodbenice razpravljale o podnebnem financiranju. Slovenijo naj bi v tem delu zastopal minister za finance Andrej Bertoncelj. Letos bodo finančni ministri prvič vključeni na tak način, to pa predstavlja priložnost za izmenjavo mnenj ter usmeritev o vprašanjih podnebnega financiranja s strokovnjaki za podnebne spremembe, civilno družbo ter ministri za okolje, so zapisali na vladi.

10. in 11. decembra bo potekalo še zasedanje pogodbenic na ministrski ravni, ki se ga bodo udeležili predvsem ministri za okolje in podnebne spremembe pogodbenic UNFCCC. V imenu Slovenije bo tudi na tem zasedanju nastopil Zajc.

Z mednarodnega vidika pa bo najverjetneje veliko pozornosti pritegnila navzočnost mlade švedske podnebne aktivistke Grete Thunberg, ki trenutno na jadrnici pluje čez Atlantski ocean. Prečkala ga je z namenom udeležbe na podnebni konferenci v Čilu, nato pa v zadnjem trenutku izvedela, da se mora vrniti v Evropo, ker se dogajanje seli v Madrid. V torek je bila od portugalske obale oddaljena še dobrih 1400 navtičnih milj oz. nekaj več kot 2600 kilometrov.

Day 12. This is home for a few weeks. @Sailing_LaVaga @elayna__c @_NikkiHenderson pic.twitter.com/IgBUqgTIib

— Greta Thunberg (@GretaThunberg) November 24, 2019

Potrebe po krepitvi podnebne ambicije

EU se v Madrid podaja s sporočilom, da morajo države še okrepiti nacionalne podnebne politike in zastavljene ukrepe.

Številne države članice so že potrdile cilj podnebne nevtralnosti EU do leta 2050, ki ga je predlagala Evropska komisija. EU sicer razmišlja, da bi svoj zastavljeni cilj zmanjševanja izpustov do leta 2030 povečala na 50 ali 55 odstotkov, napovedala je tudi ustanovitev evropskega podnebnega sklada ter sklada za pravično tranzicijo. Na področju podnebnih financ si bo unija prizadevala, da se skupni globalni cilj 100 milijard dolarjev za namene blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe v ranljivih državah doseže do leta 2025.

Slovenija se prav tako zavzema za krepitev podnebnih ciljev za prvo obdobje izvajanja pariškega sporazuma, do leta 2030, so zatrdili na okoljskem ministrstvu. Svoje nacionalne prispevke morajo pogodbenice v dokončni obliki posredovati prihodnje leto, kar bi omogočilo začetek izvajanja sporazuma v letu 2021. V Sloveniji bo razprava o višjem cilju potekala prihodnje leto.

piše Martina Gojkošek

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord