Borut Omerzel | 16. 6. 2020, 13:33 | Vir: Playboy
Naj nas navdihneta - Marcela Klofutar in Uroš Štefelin iz Vile Podvin
Uroš Štefelin z zajčicami
Kuharski mojster Uroš Štefelin iz Vile Podvin je danes prejel svojo prvo Michelinovo zvezdico. Njegovi poslovni partnerici, izjemni Marceli Klofutar, in njemu sem posvetil večino uvodnika za aktualno številko slovenskega Playboya in zdaj je več kot primeren trenutek za objavo tega zapisa tudi na Metropolitanu.
Spoznal sem jo, Marcelo Klofutar, pred desetimi leti, ko je bila izvršna direktorica Hotela Triglav Bled, v katerem smo z zajčicami praznovali 50 let Playboya. Takrat sem se navdušil nad njeno neizčrpno energijo, nad njenim notranjim žarenjem in ustvarjalnostjo. Kakšen dan se ti posebno vtisne v spomin in so ljudje, ki jih po prvem srečanju nikoli ne pozabiš.
Bilo je neverjetno, koliko raznolikih programov sta že takrat vodila skupaj s kuharskim mojstrom Urošem Štefelinom, od visoke kuhinje do nedeljskih kuharskih delavnic za otroke, ki so potem svoje jedi postregli staršem.
Njej in Urošu sem potem sledil na daljavo in občudoval njun pogum, ko sta pred osmimi leti prevzela restavracijo ob znamenitem gradu Podvin v Mošnjah pri Radovljici in naredila sijočo Vilo Podvin. V njej s svojo ekipo ponujata počitek v petih sobah in dveh suitah, pogostita nas v čudoviti restavraciji ali na božanskem vrtu ter ljubitelje kuhanja učita v Kuharski šoli chefa Uroša Štefelina.
Ta kuharski mojster je danes eden najprepoznavnejših na Slovenskem in komaj čakam, da oba, Marcelo in njega, obiščem, takoj ko izide ta številka Playboya. In da si končno ogledam tudi butični hotel Linhart v starem mestnem jedru Radovljice, ki sta ga vzela pod svoje okrilje in odprla letos tik pred izbruhom koronavirusne epidemije ter zato kmalu zatem zaprla. Upam, da bo zdaj dolgo odprt, pa tudi vse bralce in bralke vabim, da se ustavite ali v Linhartu ali v podvinski vili, pa četudi srknete samo kavo in morda pojeste okusno sladico ali pa si privoščite kosilo in morda celo prespite.
Tako bomo v krizi podprli trud slovenskih gostincev. Pa ne samo Marcele in Uroša, ampak še številne druge po vsej deželi. Pa slovenske umetnike, od glasbenikov do slikarjev, pa kmete in še koga. Kar se kulinarike tiče, je to lahko visoka kuhinja, kdor si jo lahko privošči, ali pa kakšna jed na žlico, ni pomembno. Enako je na drugih področjih.
Pojdimo k srčnim in poštenim ljudem. In zato, ker menim in čutim, da Marcela Klofutar je takšna, sem nekaj strani naprej z njenim dovoljenjem kot kolumno objavil njen zapis Svet po koncu epidemije, ki ga lahko preberete tudi na spletni strani Vile Podvin.
