9,78 sek - Tim Montgomery - najhitrejši človek na Zemlji

Kot mlad je menda silno rad kosil travo in tako krepil svoje atletske sposobnosti. Ko je pokosil, je stekel. Za njim so ostali hektari pokošenih travnikov in številne osvojene steze. Leta 2002 je v Parizu stekel najhitreje. Tekmeci so bili ob njem le na štartu. Po sto pretečenih metrih, čez 9,78 sekunde, jih je že čakal na cilju – kot najhitrejši človek na Zemlji. Najhitrejši zavoljo lastnega mišičnega ustroja. Ali pač? Montgomery se za nastop na atenskih olimpijskih igrah ni uspel kvalificirati, ni pa tudi še povsem znano, kako ga bo zaradi obtožb o jemanju prepovedanih poživil kaznovala ameriška protidopinška agencija.

3528 km/h - Al Joersz in George Morgan - najhitrejša človeka v zraku

Njun podvig sta krasila skromnost obeh pilotov in res zmogljivo letalo SR-71 blackbird, ki sta ga upravljala 28. julija leta 1976. Skromnost, drznost in sposobnost, tehnološka in psihološka, je bila očitno zmagovalna alkimijska kombinacija, ki ju je popeljala do še do danes nedotakljivih in večini smrtnikov nepojmljivih 3528 km/h.

35,8 trilijona operacij/se - Earth Simulator - najhitrejši računalnik

Očitno so tehnološke naprave, ki simulirajo naravne dogodke, daleč najzahtevnejše. Dokaz sta prapok in pospeševalnik ter najhitrejši računalnik, po domače Simulator Zemlje (Earth Simulator), na Japonskem. V sobi, ki bi jo na prvi pogled zaradi zaslepljujoče beline in številnih simetrično razporejenih omaric lahko umestili v scenografijo Odiseje 2001, se pretaka 35,8 trilijona operacij na sekundo. Svoje delo opravlja kar petkrat hitreje kot najbližji zasledovalec – ameriški ASCI Q. Posamezni deli so v celoto povezani s skoraj tremi kilometri kablov, integrirani možganski trust pa želi čim bolje zapisovati, analizirati in tudi napovedovati geološke in meteorološke pojave, kot so večji potresi, orkani in globalno segrevanje.

62.000 km/h - Voyager 1 - najhitrejši predmet, ki ga je izdelal človek

V vesolju, daleč od našega matičnega planeta, se podi še en rekordno hiter predmet, ki ga je izdelal človeški um, skupaj z rokami in tehniko: sonda Voyager 1, ki vsake 3,8 minute preleti razdaljo med Glasgowom in Tel Avivom. To pomeni, da svojo tonsko težo dirja po vesolju s hitrostjo malo manj kot 62.000 km/h. V času zemeljskega dneva opravi 1,6 milijona kilometrov dolgo pot.

Sondo so izstrelili že leta 1977, njeni hitrost in zmogljivost pa sta jo v 27 letih popeljali tja, kamor do zdaj ni prišla še nobena zemeljska stvar. Že konec leta 2003 je Voyager 1 priletel do zunanjega roba našega planetarnega sistema. Od Sonca je oddaljen več kot 13 in pol milijarde kilometrov, znanstveniki pa predvidevajo, da bo Nasin ponos, ki nosi v drobovju pozdrave v 55 različnih jezikih in zvočno-slikovni zapis o življenju na Zemlji, kmalu priletel v območje s sončnim vetrom in zunanje medzvezdno polje. Tam pa ni več prav nič domačega. Ustavljajo se tudi zadnji delci Sonca, ki trčijo z atomi snovi iz globljega vesolja. Nasvidenje, najhitrejši!

178,5 km/h - Cliff Lett - najhitrejše radijsko vodeno vozilo

Po petih dneh prirejanja serijskega modela RC 10 L3 je Cliff Lett po stezi pognal svoj radijsko vodeni avtomobil tako hitro, da je skoraj podvojil hitrostni izkupiček prejšnjega rekorderja. 13. januarja 2001 so tako na dirkalni stezi v kalifornijskem Irwindalu z natančnimi laserskimi merilniki, podobnimi tistim, ki jih uporablja ameriška policija, izmerili hitrost drveče meglice, znotraj katere je bil omenjeni model avtomobila. Številke so se ustavile pri 178,5 km/h. Prejšnji rekord je znašal 96,5 km/h. Največja težava, s katero se je spopadel avtor radijsko vodenega rekorda, je bila, kako pri 15.000 vrtljajih na minuto zadržati gume na platiščih. Uspelo mu je in zdaj Cliff Lett napoveduje drznih 210 km/h!

100,66 km/h - Gary Hardwick - najhitrejši človek na rolki

Tudi Gary Hardwick si bo letošnje olimpijske igre ogledal le na TV-ekranu. Njemu in njegovim kolegom, ki si predajajo rekorde v hitrostni vožnji z rolko, olimpijska načela namreč še niso naklonjena. Kljub temu da bodo organizatorji maratonce prepustili razbeljenemu asfaltu, si vseeno ne želijo sprejeti odgovornosti za nekoga, ki je stoje na leseni deski s štirimi kolesi dosegel 100,66 km/h. Dosežek je Hardwicku uspel 26. septembra 1998 na cesti Fountain Hilla v Arizoni. ZDA, kje pa drugje.

82 km/h - Scorpion peacekeeper S-2000 - najhitrejši tank

Oboroževalne vojne pa še ni konec. Vsaj kar zadeva rekorde. Kako drugače bi si lahko razlagali izdelek britanskega podjetja Repaircraft PLC, tank scorpion peacekeeper S-2000? Leta 2002 so ga skupaj z vso balistično opremo preizkusili na poligonu v Chertseyju in ugotovili, da bo lahko v službi miroljubnosti, kot veleva njegovo ime, dirjal z nekaj več kot 82 km/h.

45932 km/h - Tom Stafford, John Young, Gene Cernan - najhitrejši vstop v atmosfero – najhitrejši ljudje sploh

Malo više, na zgornjem robu zemeljske atmosfere, se je nekaj let prej, 26. maja leta 1969, zgodil najhitrejši trenutek za kateregakoli Zemljana. V resnici je šlo za tri: Toma Stafforda, Johna Younga in Genea Cernana, posadko Apolla 10. V obdobju hladne vojne med ZDA in ZSSR, ki je potekala tudi v prostoru med Zemljo in Luno, se jim je mudilo nazaj na trdna tla, v objem družine. Ko so s 45932 km/h vstopili v atmosfero, je začela zunanja obloga goreti. Skozi okno so opazovali ogenj in preživljali nečloveške pospeške. Srečno so pristali le 6,4 kilometra od predvidene točke in se dvakratno vpisali v zgodovino: v zgodovino hitrosti in bližnjevesoljskega potovanja.

74 km/h - Alpha - najhitrejša podmornica

Hladna vojna, ki je izstreljevala in vračala astronavte, je postregla tudi s hitrostno evolucijo bojnih vozil. Tako sta ruska mornariška arhitekta Rusanov in Romin izdelala načrt za najhitrejšo podmornico alpha. Sredi morskih tokov so jo jedrski motorji pognali tudi do 74 km/h (40 vozlov), v vojnih arhivih pa je zapisano, da so se z njo lahko potopili do 760 metrov globoko. Rdeče bajke je konec in podmornica je zaradi previsokih vzdrževalnih stroškov v pokoju.

83.989.800 km/h - pospeševalnik delcev v CERN-u, Švica - najhitrejši pospeševalnik delcev

Podobno kot metalci kladiva z vrtenjem okoli osi nabirajo hitrost za čim daljši met (rekorder je še vedno Rus Jurij Sedik, ki je leta 1986 v Stuttgartu zalučal kladivo 86,74 metra daleč) bodo najpozneje od leta 2007 potovali delci v velikem hadronskem trkalniku (CERN, Švica). Le da čisto malo hitreje: s hitrostjo približno 23.330 km na sekundo oziroma 83.989.800 km/h. A ti delci, ki imajo oziroma bodo imeli čast drveti v najhitrejšem pospeševalniku na Zemlji, imajo praviloma zelo žalosten konec. Čelno trčenje. Raziskovalci pa veselo spremljajo nastali curek in skušajo s tem dogodkom odgovoriti na nekatere skrivnosti fizike, ki je prižgala vesolje.

Nekateri izmed tistih, ki v CERNU postavljajo svoje detektorje za pok delcev, so prepričani, da lahko s to napravo – premer kroga pospeševalnika je malo manj kot 30 kilometrov – vlogo Boga v zgodovini vesolja zamenjamo s fizikalno razlago. Švicarski časovni stroj: prihodnost, ki bo odgovorila na najpomembnejše vprašanje preteklosti! Ti delci, protoni in ioni, pa so pravzaprav preizkusni potomci elektronov in pozitronov, ki so jih do zdaj pospeševali v CERN-u. Z manjšo maso so dosegali še večjo hitrost, ki je bila za 4 milimetre na sekundo počasnejša od svetlobne hitrosti (300.000 km/s).

511,11 km/h - Ken Warby - najhitrejši človek na vodi

Za konec pa še zemlja in voda. Prvi v hitrostnem tekmovanju na mokri podlagi je še vedno Avstralec Ken Warby, ki je svojo kariero začel popolnoma samostojno, brez pokroviteljev oziroma državnih subvencij. S šestnajstimi leti je izdelal prvi dirkalni čoln, čez osem let pa za 10.000 dolarjev na valove postavil Avstralskega duha. Posvetil se je analizi preseka dveh množic: lastnosti vode, ta se pri velikih hitrostih spremeni v polje polno smrtonosnih dolinic in hribčkov, in obnašanju dirkalnika. Kako drseti po gladini, ne da bi se spodnji del spremenil v jadro, ki vse obrne na glavo? Zahrumelo je 8. oktobra 1978 na jezu Blowering v Avstraliji. 6000 konjev v motorju in en človek za krmilom se je pognalo po gladini. Uprizorili so drveč spektakel, ki je vse do danes najudarnejša različica hitrosti na vodi: 511,11 km/h. 26 let po tem dogodku napoveduje avtor tega podviga skupaj s svojim sinom novo vodno eksplozijo.

Konjskemu društvu Avstralskega duha bosta dodala še 3000 novih moči, malo manj kot 9-metrski čoln pa naj bi poletel s 50 odstotkov večjo močjo. In da bo na mirnih jezerskih gladinah še bolj zanimivo, se je lovu na vlažni rekord pridružil še Američan Russ Wicks. Na vodo bo predvidoma naslednje leto postavil nekaj bolj podobnega reaktivnemu lovcu kot čolnu. Ameriški izziv, kot je poimenoval plovilo, ima 4536 kilogramov udarne moči, dolg je 12 metrov, vrh kontrolne kabine pa krasi streha letala F-16. Zadevo bo skušal prignati do hitrosti 643 km/h, v nevarnosti pa se bo lahko celo izstrelil iz sedeža. Vseeno mu Ken Warby napoveduje črni scenarij, saj še nobeno tovrstno plovilo za lov na vodne rekorde – drsi namreč na treh plasteh, osrednji in dveh stranskih – ni do cilja pripeljalo živega voznika.

1227,985 km/h - Andy Green - najhitrejši človek na trdni zemeljski površini

Veliko bolj svež je hitrostni rekord na trdni zemeljski površini. Na piedestalu je parkiral Andy Green (Velika Britanija), tik za tem, ko je dosegel 1227,985 km/h. Kar v praktičnem jeziku pomeni nekaj manj kot 25 minut od Ljubljane do Beograda. Greena je 15. oktobra 1997 v puščavi Black Rock (Nevada, ZDA) za voznika vozila Thrust SSC (Super Sonic Car) izbral vodja projekta Richard Noble – v duhu visoke stopnje zaupanja in altruizma, saj je bil Nobel do takrat sam na vrhu lestvice najhitrejših (1019 km/h, leta 1983). Andy Green se mu je upravičeno zdel najprimernejši kandidat za upravljanje mrcine, ki že v imenu obljublja prebijanje zvočnega zidu, saj je po poklicu bojni pilot britanskega kraljevega letalstva. Puščavski hitrostni rekord pa je moral slediti še nekaterim strogim določilom.

Morda najzahtevnejše – tako za inženirje, ki so skrbeli za tehnološko dovršenost, kot za pilota – je bilo pravilo, da se mora vozilo v eni uri vrniti na začetno točko. Tako je Thrust SSC v eno smer razvil hitrost 1221,7 km/h, povratno vozovnico pa je Alan Green izkoristil še bolje in dosegel 1233,47 km/h. Navzoči uradni merilci so staknili glave in izračunali najhitrejše povprečje. Richard Noble, Alan Green in drugi člani ekipe so se po mesecih mučnih priprav na razbeljenem puščavskem pesku zmagoslavno vrnili na deževni otok.

In še tole …

Zagotovo velika večina občinstva omenjene rekorde pospremi z navdušenjem, huronskim aplavzom, čestitkami. Zanimivo pa bi bilo ob rekordih opazovati reakcije Nemca Thomasa Scholla in Rebela XD-ja (ZDA). Prvi je namreč svetovni prvak, ki je leta 1992 na tekmovanju v bavarski prestolnici Münchnu zajodlal kar 22 tonov v sekundi, drugega pa od leta 1998 krasi naslov najhitrejšega rap umetnika. V sekundo je zgostil 12 zlogov, celotno poezijo, ki je bila sestavljena iz 683 zlogov, pa je žiriji zapel v 54,5 sekunde.

TEKST: Andraž Pöschl

FOTO: Michael Grecco, Art Streiber, Earth Simulator Centre/Jamstec Nasa–JPL

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel