Nekaj zanimivosti o metuljih, ki so kazalnik zdravega okolja

Zaradi onesnaženosti in sprememb v okolju postajajo te lepe živalce vse redkejše. Njihova prisotnost je kazalnik zdravega okolja. Če metuljev ni, je s travnikom nekaj narobe. Občutljivost teh živali je vezana na način njihovih življenj, o katerih večina običajnih ljudi ne ve prav veliko. Na primer to, da so krila metuljev v resnici prozorna. Sestavljena so namreč iz hitina, ki je prozoren. Prav tako hitin gradi njihovo telo. Hitinska mreža metuljevih kril je le pokrita s tisočimi barvnimi luskinami, ki spominjajo na prah. Ta prah daje krilom barvo. V Sloveniji lahko naštejemo 3200 vrst metuljev. Tudi tisti, za katere vemo vsi, za seboj skrivajo nekaj zanimivih lastnosti in značilnosti.  

Citronček

Le kdo ne pozna citrončka. To so prvi metulji naših krajev, ki se spomladi prebudijo. Radi letajo ob obronkih gozda. Čeprav njihova rumena barva, tako kot barva trobentic, asociira na sonce in toploto, citrončku služi kot kamuflaža pred plenilci. Med mirovanjem ali ko pije nektar, s pomočjo obarvanosti oponaša uvel porumenel list. Citronček spada v družino metuljev Belinov. Njegovi sorodniki, ki imajo krila obarvane v bele barve, so najštevilčnejši v Sloveniji. Gosenice nekaterih od njih so zmožne narediti veliko škode na poljščinah. 

Admiral

Namesto škode, ki jo lahko naredijo nekatere ličinke metuljev, se osredotočimo raje na zanimive stvari. Zagotovo ste že kdaj opazili metulja admirala. Tudi ta se v Sloveniji pojavlja relativno pogosto. Preko temnorjavih kril z nekaj belimi pokami ima prevlečeno rdečo progo. To so tisti metulji, ki imajo radi sol in včasih pristanejo na vaših slanih oblačilih. Vse to ne bi bilo nič posebnega, če Admiral ne bi bil metulj selec. Da, tako je - kot ptice selivke, lastovke ali štorklje se mali krhki admiral vsako zimo odpravijo v tople kraje. Nekateri se zadovoljijo s prezimovanjem na jugu Italije, drugi preletijo celo sredozemsko morje v severno Afriko. Če boste pomladi zagledali metulja z malenkost natrganimi krili vedite, da je za njim morda več tisoč kilometrov dolg let. 

Dnevni pavlinček

Za razliko od zgoraj omenjenega popotniškega prijatelja, dnevni pavlinček zimo prespi kot metulj. V jesenskih mesecih se zateče v jame, vrtne lope in podstrešja, kjer kot netopir visi s stropa in hibernira preko zime. Če med čiščenjem svoje posesti naletite nanje, jih nikar ne motite, saj ne delajo nobene škode, njegove gosenice se hranijo izključno z listi koprive. Med toplim delom leta se dnevni pavlinček ne želi skrivati. Raje leta naokrog in s svojo podobo straši plenilce. V ta namen ima na svojih krilih narisane štiri živalske oči, ki prestrašijo in odvrnejo od napada še tako lačno ptico. Takšno taktiko uporablja še nekaj drugim metuljev, na primer čudoviti gorski apolon, ki ga boste v Sloveniji našli v dolini Soče. 

Modrin

Tudi ti, nekoliko manjši letalci modre barve, se pogosto igrajo na naših travnikih. Zagotovo ste jih že srečali. Radi se zadržujejo na blatu ali ob lužah. Toda, ali ste vedeli, da imajo nekateri metulji iz družine modrinov nadvse nenavadno življenje, ko so še gosenice? Te ne jedo listov rastlin, kot je to običajna praksa. Namesto tega raje izločijo sladek sok, ki zapelje njihove najhujše naravne sovražnice mravlje. Te gosenico, namesto da bi jo pohrustale, zvlečejo v mravljišče in jo tam v zameno za njen sladki izcedek gostijo, negujejo in ji nudijo varnost. Tik preden se ličinka modrina preobrazi v metulja, pobegne iz mravljišča prevaranih sovražnic in odleti svobodi naproti. Razvojni krog teh metuljev in njihovih ličink je tako nenavaden, da je služil kot podlaga za zapis slovenskega znanstvenofantastičnega romana Travid: Za devetimi zvezdami.   

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord