Nekateri družinski zdravniki prezasedeni za vabljenje k cepljenju, drugod to vidijo kot poseg v zasebnost

Družinski zdravniki pripravljajo predloge kandidatov za cepljenje cepilnim centrom, ki potem na podlagi teh predlogov naročijo cepiva pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Pri tem pa so velike razlike med posameznimi cepilnimi centri - nekateri so uspeli precepiti že vse zainteresirane z njihovega območja, torej tudi mlajše odrasle brez kroničnih bolezni, drugi pa niso uspeli začeti cepljenja starejših kroničnih bolnikov.

Ministrstvo za zdravje je sicer po besedah državne sekretarke Alenke Forte večkrat pozvalo družinske zdravnike, naj predloge za cepljenje naredijo tudi s pomočjo patronažne službe in referenčnih sester, ki lahko poiščejo starejše posameznike, ki morda niso seznanjeni z možnostmi cepljenja.

Družinski zdravniki iz območja Škofje Loke vodijo enoten seznam vseh zainteresiranih za cepljenje. Prebivalci se lahko prijavijo bodisi prek spletnega obrazca bodisi posebne telefonske številke. Koncesionarji prijave za svoje bolnike sprejemajo ločeno.

"Ne glede na to, kje je pacient opredeljen, se upoštevajo prednostni kriteriji za cepljenje. Vsi so cepljeni takrat, ko pridejo na vrsto glede na starost ali pridružene bolezni," je poudaril direktor zdravstvenega doma Škofja Loka Aleksander Stepanović.

Ambulante se za aktivno vabljenje svojih opredeljenih pacientov odločajo glede na povpraševanje po cepljenju

Tam, kjer je opredeljenih veliko starejših, teh ne vabijo še posebej na cepljenje, saj jim zaradi manjka cepiva ne morejo dodeliti termina. Nasprotno pa v ambulantah, kjer imajo mlajše paciente, starejše tudi pokličejo in povabijo k cepljenju. "Seveda to ne pomeni, da so bolniki iz teh ambulant prej na vrsti ali pa da preskakujejo vrsto," je poudaril Stepanović.

Naloga izvajalca je poskrbeti za upoštevanje prioritetnih skupin na terenu. Za to, da pa ne prihaja do tega, ko se ponekod cepi mlajše, drugod pa ni cepiva niti za starejše in kronične bolnike, pa bi morali poskrbeti na ministrstvu za zdravje in nacionalnem inštitutu za javno zdravje. "Njihova naloga je, da se na nacionalni ravni zagotovi spoštovanje prioritetnih skupin, torej da med regijami ne bi prihajalo do tako velikih razlik, in da bi na nek način povečali dobavo cepiva tistim regijam, kjer je zdaj precepljenost manjša in omogočili enakomerno cepljenje po celi državi," je menil.

O tem, ali bodo bolnike tudi aktivno pozvali k cepljenju, so, tako Kopčavar Gučkova, imeli več diskusij, na katerih so sodelovali tudi varuhi pacientovih in človekovih pravic. "To da nekoga aktivno kličeš in ga sprašuješ, pravzaprav predstavlja določen poseg v zasebnost. Tako da se tega v veliki meri ne poslužujem," je poudarila. A hkrati je Kopčavar Gučkova dodala, da je s kroničnimi bolniki pogosto v stiku in da imajo veliko priložnosti za pogovor o cepljenju.

Sicer je še pojasnila, da prednostni seznam v Zdravstvenem domu Ljubljana nenehno posodabljajo

Ocenila je, da je organizacija samega cepljenja dobra in utečena. "Včasih pa smo razporejeni tako, da manjkamo v ambulanti, ker smo na cepljenju. Zgodi se pa tudi, da cepiš dopoldne, popoldne pa imaš redno ambulanto," je opisala.

Branko Košir, ki dela v ambulanti s koncesijo v Železnikih, pa pravi, da mu ob trenutnem delu časovno ne znese, da bi bolnike vabil k cepljenju. S kroničnimi bolniki je v stiku, kontakt pa vzdržuje tudi referenčna medicinska sestra.

"Ko bomo zaključili cepljenje starejših od 75 let, se bomo tega verjetno lotili bolj aktivno. Verjetno bomo pregledali kartone, poiskali necepljene bolnike in jih poklicali, če so si premislili glede cepljenja," je povedal.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec