4. 6. 2008, 17:37 | Vir: Playboy

Ni poceni, je pa zabavno

Jorg Ceglar, Bor Dobrin

Clubbing je način življenja. Je kultura in velika industrija, predvsem pa čutna družbena izkušnja, ki prevzame celega človeka. Od mišic naravnost v možgane. In nazaj.

Clubbing je pojem, ki označuje poseben pojav klubske kulture. Gre seveda za druženje v nočnih klubih in diskotekah, ki so pridobili status širših razsežnosti. Pojav spremlja cela vrsta dejavnikov. Elektronska glasba, ples, zabava, komunikacija, moda, estetika, ambient, način življenja, filozofija, industrija in mediji so koordinate, brez katerih bi se v kaosu vsakdanjika ljudje, ki se v klubih zbirajo, hitro izgubili.

Praclubbing

Korenine današnjega clubbinga segajo pri nas še v daljna osemdeseta. Kultne diskoteke takratnega časa, kot so bile Palma, Turist, Valentino, Šporn in druge, so služile istemu namenu kot klubi danes. V njih se je družilo, plesalo, osvajalo. Bila so središča nočnega življenja, kjer so ljudje pozabili na stres vsakdanjosti in se prepustili omami in močnim reflektorjem.

Z leti se je spremenila, oblikovala tudi kultura druženja. V starih diskotekah med obiskovalci še ni bilo čutiti povezanosti in navezanosti na prostor sam, klub pa je danes območje, kjer se godi njemu lastno klubsko življenje z vsemi oblikami identifikacije pri posameznikih. S tem, da nekam greš, pokažeš, komu pripadaš. Poveš, kaj si. Seveda pri tem obstajajo meje, selitve narodov in vsesplošne hibridizacije. Toda prostor sam odseva neko vrsto identitete.

Nekdanja diskotečna glasbena ponudba je bila v primerjavi z današnjo neverjetno skromna. Povsod se je vrtela podobna muzika pod taktirko hišnih DJ-ev. Ti so se že ponašali z nekim statusom, ki pa je bil lokalno omejen in večinoma ni prerasel sten kluba. Njihovo delo se je ponavadi z vrtenjem glasbe tudi končalo. DJ glasbe ni produciral, ampak je v orbito spustil že narejen komad, ki ni bil njegov produkt.

Delo DJ-ja je bilo torej bolj rutinsko kot kreativno, čeprav mu je bila naložena skrb za ustvarjanje razpoloženja z izborom efektivnega sosledja pesmi. Danes stare disko uspešnice še vedno srečamo v novi preobleki. Vrtijo jih DJ-i, ki lahko z dostopnejšo tehnologijo, agresivnim promocijskim aparatom in globalno produkcijsko dejavnostjo v najboljšem primeru pridobijo celo svetovni zvezdniški status. Glasba je iz diska in funka evoluirala v današnje različice housa, tranca, progressiva, klubska ponudba pa zdaj zajema še tehno, brakebeat in drum'n'bass.

Od klubske baze do nadstavbe

V svetu ima klubska scena izjemne razsežnosti. Združuje industrijo, v kateri se obračajo gore denarja, filozofijo, ki se odraža v načinu življenja in potrošnji (ki spet pomeni gore denarja) ter kulturni produkciji. Ta se deli na tiste, ki ustvarjajo – in so v manjšini –, ter tiste, ki v tem uživajo, sprejemajo trende in zraven konzumirajo še dodatne pojave, ki so neizogibni.

Tudi Slovenija sledi tujim vzorom, predvsem pri glasbi, ker je poslovni aparat zaradi majhnosti trga in s tem povezane manjše kupne moči nekoliko v zaostanku. Sledenje trendom pomeni občasne tuje, včasih celo zvezdniške goste, ki popestrijo program, pokažejo nove smernice in našo državo umestijo na svetovni klubski zemljevid. Pri nas je na tem področju nesporna kraljica izolska Ambasada Gavioli, vendar ji z entuziastično zagnanostjo sledijo številni manjši klubi.

Vsak klubski dogodek je poglavje zase, vedno na novo pripravljen »event« z lastno vsebino, glasbo, dodatnim programom. Clubberji se v klub odpravijo z namenom, da bi tam slišali novejše glasbene kreacije, občutili energijo DJ-evega seta in se opremili z informacijami o zadnjih dogajanjih na tem področju.

Klubski prostor ima svoje zakonitosti, zaradi katerih se ljudje tam zadržujejo. Prepletajo se glasba, sproščena komunikacija in moda. Za modo je značilno, da združuje različne trende, ki se sicer ne pojavljajo skupaj. Posledica je mešanje elementov in novih modnih stilov, ki postanejo zaščitni znak klubske kulture. DJ Dekky, ki je doma v Centralu, npr. pravi, da je trenutna rdeča nit klubskega oblačenja moda sedemdesetih, disko, široke hlače, široki pasovi, srajce ...

Založbe, kompilacije, singli, spletne strani, revije, radio, festivali, organizirane počitnice ... to so le nekateri produkcijski aspekti, ki so izšli iz klubske kulture, se nanjo navezujejo in jo prodajajo. Naj gre za organiziran izlet na špansko Ibizo, meko hedonističnega clubbinga, ali pa oglas za zadnji parfum D&G, bistvo je vedno isto. Prodaja se klubski lifestyle, način življenja.

V uho in telo

Leta 1913 je Luigi Rusolo objavil manifest Umetnost šumov, v katerem je tonalnim glasbenim umetninam zoperstavil užitek pri poslušanju hrupa tramvajev, strojev, izpuhov in siren. Od takrat so šle stvari samo na bolje …

Slovenska »mainstream« klubska scena gosti danes predvsem house, trance in tehno glasbo, medtem ko na nekaterih t. i. alternativnih dogodkih zasledimo tudi drum'n'bass, brakebeat in ekstremne izpeljanke osnovnih elektronskoglasbenih zvrsti.

Ples je verjetno najpomembnejša in hkrati najbolj opazna tehnika telesnega odziva na glasbo. Pomeni sprostitev od zavezujočih družbenih norm in navad vsakodnevnega življenja, omilijo se družbena distanca, konformnost, zadržanost in nepozornost. Je energetska komunikacija, individualiziran način izražanja. Pravil pri plesu ni. Ko ritem prevzame telo …

Pojav tehno in house glasbe s poudarkom na zabavi s plesom in telesno aktivnostjo je na plesišča zvabil tudi moške. Neenake pozicije moškega voajerja in ženske plesalke so se razkrojile, saj telesni plesni užitki delno premagujejo željo po osvajanju in seksu. Ples pri house glasbi je bolj seksapilen, mehkejši, erotika je v zraku, medtem ko je pri tehnu bolj mehanski, rutiniran. Trance vsebuje veliko kozmičnih, psihedeličnih elementov, drum'n'bass je na poskok …

Včasih je veljalo, da na tehno prizoriščih najdemo pretežno pisane mladince, medtem ko se je za house plesišča reklo, da so tam »starejši in medijske zvezde«. Taka striktna delitev danes ne velja več, kar je posledica mešanja glasbenih zvrsti in vedno širšega kroga obiskovalcev klubskih »happeningov«.

Substance

Stigmatizirana uporaba opojnih substanc ima zgolj rekreativen značaj in še zdaleč ni obveza, kaj šele pogoj. Zaužitje alkohola ali kake druge droge utegne zvabiti clubberja v kremplje nadzornih organov, običajnih ali »zeničarjev«. Slednji so sposobni s preprostim testom primerjanja zenic preverjanega posameznika »utemeljeno sumiti«, da je zaužil prepovedana poživila in nič hudega slutečega nesrečnika poslati na odvzem krvi. Kazni za voznike so omembe vredne …

SUB - SUB club

park Tivoli, Ljubljana

  • Zakaj

Manjši klub, ki se trudi v glasbeno ponudbo zajeti širši spekter glasbenih zvrsti. V njem so našli domovanje tehno, trance in house, drum'n'bass in brakebeat večeri. Občinstvo testirajo z novejšim progressivom. Včasih presenetijo z zvezdo svetovnega formata. Kljub prostorski omejenosti delajo klubsko kulturo. Skrbijo za potencialne alternativce.

  • Kdo še

Podobnosti bi lahko našli še v K4, na Metelkovi, prireditvah v Pekarni v Mariboru ...

  • Kje

Sub-sub je simpatičen in predvsem zelo svež klub na eni najbolj klubskih lokacij v Ljubljani. Kar pomeni, da se na isti lokaciji že desetletja dogajajo podobne stvari. Tivolski park daje potrebno protihrupno in vizualno zavetje, parkirne prostore, omogoča lačnim pošten grižljaj in v toplejših mesecih sproščanje po napornem večeru.

  • Zgodovina

Klub je odprt šele dobro leto (na istem prostoru je prej stal klub z drugim imenom).

  • Koncept kluba

Izhaja iz imena; mišljen kot underground klub, povezan z elektronsko glasbo, čeprav je hkrati odprt tudi drugim zvrstem (zgodili so se že večeri džeza, latina). Gre za manjši prostor z »eventi« skromnejših razsežnosti, ki vsake toliko časa poskrbi za poslastico (LTJ Bukem, Guru, pripravljajo se Space DJ's).

  • Ciljna publika

Vsi, sicer pa se spreminja od večera do večera.

  • Klubske kapacitete

Klub lahko sprejme do 800 ljudi, vendar je idealno maksimalno število okrog 600 obiskovalcev.

  • Sistem na vratih

Obstajata dve liniji – ena za vstop in druga za izstop; posebnost pri izhodu so vrtljiva železna vrata, kot se jih spomnimo iz ljubljanskega živalskega vrta; redarji so veliki, a prijazni.

  • Vstopnina

Cene za posamezne večere se gibljejo od 1000 do 3000 tolarjev; vstopnica za Taotechov progressive večer je stala 1900 tolarjev, z letakom 1600; v prihodnosti načrtujejo članske vstopnice.

  • Cene

Šampanjec (1 dcl): 450 sit

Plastenka zale: 300 sit

Red bull: 600 sit

  • Miti in legende

Petkov večer. Klub je bil poln. Vse se je dogajalo v predvidenem temperamentnem ritmu konca tedna. Pijača, ples, zapeljevanje. Dekleta so opazovala fante. Fantje so preučevali dekleta – ko se je nenadoma, na veliko presenečenje vseh navzočih, ena od deklet slekla povsem do golega.

Pristopil je redar in dekle opozoril, da se to ne sme. Dekle se je začudeno obrnilo na šefa Sub-suba: »Zakaj ne morem plesati gola?« Pa je šef kmalu uredil zadevo: »Kdo je to rekel?« Sledil je vroči ples razgaljene neznanke, ki sta se ji pridružili še dve mladi dami – na sebi sta imeli samo še čevlje. Zatem se je pojavila še tigrasta odejica in veseljačenje v stilu ljubezensko-erotičnih igric na plesišču se je lahko razgrelo ...

  • Večer

V klub sem se odpravila v petek, 18. januarja, na dan, ko je organizator Taotech izvedel prvega od svojih »progresivnih« večerov. Progressive je nov zvok (mešanica housa in trancea) na slovenskem klubskem prizorišču, ki se bo očitno odlično prijel.

Klub je bil okoli druge, poltretje ure zjutraj nabito poln. Redarji, mrki, ampak priljudni, niso več spuščali naprej, zato se je pred vhodom naredila manjša vrsta. Znotraj pa – drug svet! V precej temnem prostoru se je trlo ljudi, večinoma mlajše generacije.

Mladenka je poplesavala na začetku točilnega pulta, poleg je slonelo nekaj starejših možakarjev v črnih usnjenih suknjičih, ki so bili na prvi pogled strašljivo, a so se izkazali za izjemno zadovoljne in predvsem krotke. V hodniškem delu se je še dalo premikati, plesišče pa je bilo en sam velik plesni krč. Muzika je glasno odmevala iz zvočnikov ...

Med pluse večera zagotovo spada glasba, ki je bila ta večer res odlična (DJ-ji Eddy the Fish, Crizs, Crazy Lemon), inovativnost, kar se tiče programa (progressive), klima in delo redarjev.

Med negativnimi aspekti so predvsem prevelika gneča ter temačnost in majhnost prostora, ki je »kot vagon«, kar pa po drugi strani daje tudi specifičen videz in občutek večera.

Central

Hotel Turist, Ljubljana

  • Zakaj

Central je klub z najdaljšo clubbing tradicijo, house večere so začeli prirejati že leta 1995. Danes je to predvsem wanna-be elitističen klub, ki prednjači s komercialno usmerjenostjo. To pomeni, da so najbolj obiskani petkovi vse-zvrsti-miks večeri, poleg večerov latino in drugih ritmov. Program kluba dopolnjujejo različne prireditve, modne revije, prostor pa lahko tudi najamete za praznovanje rojstnega dne. Klubska kultura je v Centralu začasno odstavljena na stranski tir, saj se bo clubbing tam dogajal le še vsak drugi četrtek.

  • Kdo še

Skorajda vsi klubi po Sloveniji, ki prirejajo house in podobne partyje. Pri nas se praktično vsak dan zgodi kak party, za konec tedna lahko clubberji izbirajo med več možnostmi. Preveri:

www.dvojka.com

www.ravespace.net

www.drogart.org

  • Kje

Lahko se pohvali z elitno lokacijo v ožjem mestnem središču, pravzaprav v njegovem strogem jedru. Velik plus je neposredna bližina vso noč odprtih prodajaln s prigrizki, predvsem bureki in sendviči.

  • Zgodovina

Centralova lokacija ima prav tako dolgo in zelo pomenljivo zgodovino. Vstal je iz pepela bivše diskoteke Turist, kjer so se dogajala vsa divja osemdeseta.

  • Koncept večera

Zabava s house glasbo. Povezava housa z modo, »fashion« ljudmi; videli smo erotično modno revijo spodnjega perila Tine Pajnič.

  • Ciljna publika

Ljudje iz sveta mode, športa, medijev; ljudje, ki živijo trendovsko, pozitivno; predvsem ljudje srednje generacije (od 22 do 35 let).

  • Klubske kapacitete

Klub lahko sprejme približno 600 ljudi.

  • Sistem na vratih

Na vhodu vas pričaka skupina širokih fantov v črnih majicah s puli ovratniki, ki od vas zahtevajo določeno vsoto denarja oziroma se prepričajo o alternativah, ki bi jih obiskovalci utegnili biti deležni in bi jim omogočale prost vstop v klub (npr. karte, članske kartice).

  • Vstopnina

Cena četrtkovega clubbinga je bila 2000 tolarjev, z letakom 1500.

  • Cene

Šampanjec (1 dcl): 750 sit

Plastenka zale: 300 sit

Red bull: 600 sit

  • Miti in legende

Clubbing večer v Centralu. DJ Dekky za mešalko. Ura je bila pol petih zjutraj in žur je bil na vrhuncu, ljudje so plesali, energija je sevala. Dekky je zagrabil red bull, ki ga je imel poleg sebe na pultu, toda pločevinka se mu je nerodno izmuznila in kaplja osvežilne tekočine se je zlila naravnost na njegovo mešalko. Muzike je bilo v trenutku konec. Kar pa še ni pomenilo konca plesa in zabave. DJ-a je namreč spremljal glasbenik na bobnih, ki je zadnje pol ure sam uspešno nadaljeval in končal večer ...

  • Večer

Četrtek, 24. januarja. Vstopila sem okoli enajstih zvečer. Urejeni, v povprečju nekoliko višji ljudje so se sprehajali skozi vhodna vrata mimo rentgenskih oči redarjev v skupinicah po dva, tri, pogosto tudi sami.

Central je za nekatere drugi dom. Dnevna soba, kjer se na družabnih prireditvah srečujejo vedno isti ljudje, bolj ali manj znani, obkroženi z anonimno množico, ki vse to že ve, jih že pozna. Kar pomeni, da ni presenečen nihče, vse poteka rutinirano. Ni potrebe po razkazovanju, ker je čar razkazovanja tam, kjer se razkazujejo vsi, medel. Obiskovalci so elegantni, sveži, skratka nobel.

Dekky, organizator večera, je DJ in producent. Meni, da bi morale biti zadeve pri organiziranju partyjev zaradi vzdrževanja splošne kakovosti zakonsko urejene – licence naj bi izdajalo ministrstvo za kulturo, resor za klubsko kulturo.

Na zabavi Moving & Grooving se je ves večer trudil s svojo spevno house podlago, a množice, ki je nagnetena ob odru opazovala modni performans sadistično-fetišistične narave, ni mogel zadržati. Po koncu revije so obiskovalci še malo poklepetali, na plesišču in okolici pa so ostali le še najbolj zagnani clubberji, ki so v vestni maniri poplesavali do jutranjih ur.

Ambasada Gavioli

Izola

  • Zakaj

Ambasada Gavioli je nesporna kraljica slovenskega clubbinga. Ena in edina, temu ne oporeka nihče. Ambasada užitka in groze – prvo za obiskovalce in drugo za dvomljivce. To je prostor, kjer se mešajo estetski učinki prostora in mesa. In kar je najpomembneje: je učbenik (prej delovni zvezek) klubske kulture.

  • Kdo še

Nihče več.

  • Kje

Izolska industrijska cona je idealen kraj za norčave noči. Hribovito območje, svež morski zrak in jutranji sprehajalci psov.

  • Zgodovina

Z odprtjem kluba se je začela nova doba slovenske klubske kulture in slovenskega clubbinga nasploh, čeprav so bili prvi koraki negotovi. Ambasada se je odprla leta 1996 in po letu samoiskanja prišla do spoznanja – gojiti ji je elektronsko glasbo. Prvi hišni DJ je bil Valentino Kanzyani.

Z Umekom in tehnom so se v sezoni 97/98 začeli novi časi. Do trikrat na teden so se dogajali tudi house, drum'n'bass in jungle večeri, včasih z dodatnim programom, ki je obsegal performanse, modne revije in celo razstave v zgornjem prostoru. Zadnje leto in pol se zabava tam enkrat do dvakrat na mesec, skoraj vedno v družbi svetovno priznanih DJ-ev.

  • Koncept kluba

Elektronska glasba; klub prilagaja program glede na trg (Slovencem se radi pridružijo še Italijani in Hrvati), glasbeno ponudbo in trende.

  • Ciljna publika

Vsi; v zadnjem času se je povečal krog obiskovalcev – ljudje, ki se še pred kratkim niso videli v elektronskih glasbenih ritmih in so se prištevali med ljubitelje drugih zvrsti, so našli novo zabavo v vročici (večinoma) sobotnih noči.

  • Klubske kapacitete

Klub sprejme približno 1700 ljudi, 1500 na spodnjem, velikem plesišču in okrog 200 v t. i. Mezzaninu.

  • Sistem na vratih

Plačilni sistem je na kartico, ki jo posameznik dobi na vhodu in vrne ter izplača ob izhodu; na vratih in v samem klubu vas budno spremlja četica redarjev in njihovih prijateljev, policistov v civilu, pod taktirko šefa varnostnikov »Milana Kučana« oziroma predsednikovega dvojnika.

  • Vstopnina

Odvisno od »eventa«, od 3 do 5 tisočakov.

  • Cene

Šampanjec (1 dcl): 900 sit

Plastenka zale: 400 sit

Red bull: 700 sit

  • Miti in legende

Še ena ekshibicionistična zgodba. Vsakoletna modna revija v Gavioliju je namenjena predstavljanju klubskih modnih trendov. Zelo odmevna, všečna prireditev. Lanskega maja se je zgodil manjši eksces, značilen za klubsko življenje, ne pa tudi za javne prireditve.

V zadnjem trenutku je odpovedala modelka, ki naj bi nosila kopalke in spodnje perilo, zato je pripravno vskočila znanka od znanca od znanca … Revija je mirno potekala, dokler se ni pred nepripravljenimi obiskovalci pojavil nenavaden prizor. Gospodična znanka od znanca od znanca se je pri zadnjem izhodu na odru zadržala malo dlje, kot je predvideno. In v trenutku odvrgla kopalke, ki naj bi jih predstavila. Na splošno presenečenje in sladko muzanje. Hja, klubski trendi pač.

  • Večer

Sobota, 26. januarja, je bil dan, kot ustvarjen za rušenje predsodkov. Tako starih, kot je stara naša ljuba država. Mogoče par let manj. Odpravila sem se v »Ambasado za novo tisočletje«, da preverim sodobne klubske glasbene in družbene smernice; da torej sčekiram »največji žur in zabavo, kar jo najdeš pod našo zastavo«. Dogajal se je večer tehna, bivša modelka Monika Kruise je stala v DJ utici sredi velikega prostora v pritličju. Pričakovala sem večinsko rejversko mladino.

Pa sem se pošteno uštela! Od shiranih pisancev je ostala le še neznatna peščica sicer mladih ljudi nedoločljivih let. Od maskot sem zaznala samo čebelico in angelčico. Rejversko pleme, kot smo ga poznali nekoč, se je transformiralo! Plesišče in okolica sta bila polna poskakujočih in zvijajočih se teles.

Seksi majčke, kratka krilca, pač po sistemu manj je več. Skupaj z odstopanji v vse smeri. Klubska klasika pa šport ali eleganca. Tudi kar se tiče starosti in stilov plesanja. Mogoče celo drugačnosti – ob plesišču je v invalidskem vozičku sedel možakar in videti je bilo, da uživa.

Zgornji prostor je bil zmerno poln tistih, ki so uživali v počasnejših in bolj temeljitih gibih. Starost je bila v povprečju nekoliko višja kot pri živahnejših kolegih, čeprav je povprečje zviševalo nekaj resničnih starost in bi bilo sklepanje glede na majhnost vzorca nepravično.

Tukaj se je zabavala novo opažena vrsta možakarjev, lahko bi jim rekla vroči uslužbenci. Šlo je za moške srednjih let v poslovnih oblekah, ki jim je nenadoma postalo vroče, pa so odložili suknjič. Zatem so se razgreli še na plesišču in je odšla še kravata. Prva dva gumbka na srajci sta se razpela ... Divje! To je bil večer, ko je imel LDS svoje zborovanje v Portorožu.

TEKST: Nina Rupel

FOTO: Jorg Ceglar, Bor Dobrin

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec