Nissan 370 Z roadster premium

Na dirko!

Med hude stroje, kjer zvečine prevladujejo tristoinvečglavi hlevi. Fantje (punc za dir­kaškim volanom na žalost ne vidimo prav pogosto) svojim dirkalnikom seveda privoščijo tudi obilne shujševalne diete, nastavljiva podvozja, zapore diferenciala in ne vem kak­šne motoroznanske dobrote še. Nafrizirano do konca! A tudi naš mehkostrešni roadster ni od muh, 3,7 litra delovne prostornine pomeni konkreten navor, 241 kilovatov (328 'konj') pa še konkretnejše pospeške. Kljub samodejnemu menjalniku, za katerega smo že pred nekaj manj kot dvema letoma pri uživanju z jubilejnim kupejem Z zapisali, da zgledno opravlja svojo nalogo.

Atraktivno

Da bi bila stvar še zanimivejša, nismo šli na katero od dolgočasnih dirk v pospe­ševanju, ampak smo se raje udeležili Avto magazinovega pokala v drsenju skozi ovinke, kjer vozniki na zakoličeni stezi divjajo počez in premetavajo dirkalnike iz ene smeri v drugo. Pri tem spretnosti po navadi izvajajo v drsenjih dvojic, s tekmeci neposredno ob svojem boku. Da je pogon na zadnji kolesni par nujen za resno nasto­panje, ni treba posebej poudarjati. Da ga naš nissan izpolnjuje, tudi ne. A umirimo najprej malo naše konje (in tiste pod Z-jevim pokrovom), in zavrtimo čas za nekaj dni v preteklost.

Roadster

Ljubljana, lepo vreme in zglancani Z pred Playboyevim brlogom. V glavah se nam mota eno samo vprašanje: kaj nam je storiti z njim? Za večino njegovih uporabnikov je po teoriji na prvem mestu seveda frajerska vloga. Saj veste, ultrapočasna mestna vožnja s spuščeno streho, nagla pospeševanja pred kafiči, razkazovanje mišic na avtocesti in podobne norčije. Hm, razen vožnje z odprto streho, ki seveda ni v rangu polžje hitrosti kakšnega samooklicanega senilnega mojstra volana z več kot 60-letnimi izkušnjami, se nam sprva v zelnikih ne porodi nič užitnega. No, z izjemo uporabnostne vloge, ki jo je Z odigral pri prevozu lestve za čistilne potrebe gospodinjstva (ob odprti strehi, da razrešimo uganko).

Slučaj

Sobota. Užitki v vožnji izstavijo račun: treba bo napolniti posodo za gorivo. Okoli 70 lit­rov 100-oktanskega goriva je naneslo. Žeja očitno ni bila pretirana, saj je hiter izračun pokazal točno 12 litrov povprečne porabe. Za nekaj manj kot štiri litre delovne prostornine spodoben podatek. Med točenjem smo se kratkočasili s pogledovanjem proti sosedu, ki je očitno prišel iz Hrvaške in imel vpreženo prikolico. Na njej pa hud dirkalnik.

»Legendarni nissan skyline s turbopuhalom in približno 400 'konji',« nam pojasni voznik Miroslav Zrnčević. Aha, očitno gre za starejšega brata ali vsaj bližnjega sorodnika naše mrcine. Kam potuje, ga pobaramo. »Na Blagomix Racing Park pri Logatcu, kjer je jutri dirka v drsenju skozi ovinke. Vidim, da imate zanimiv avto dinamičnega videza in s širo­kimi boki, ampak s takšnimi se lastniki po navadi le šopirijo. Če vas je kaj v hlačah, se nam jutri pridružite na spektaklu, tam bo kar nekaj dirkalnih nissanov,« nas z izzivom sooči Miro. »Z veseljem, reci kolegom, naj se začnejo ogrevati,« se poslovimo v nekoliko šaljivem tonu, čeprav vemo, da poti nazaj zdaj ni. Smo ali nismo?

Nedelja

Ali obstaja kakšen prijetnejši način preživetja nedelje, kot je dirkanje? Brez dvoma, ampak kaj dosti bolj adrenalinskega pa res že težko najdete. Znajdemo se pri varnostniku na vratih steze: »Kam pa kam, fantje? Parkirna mesta so za vami.« »Vemo, ampak mi gremo vozit,« mu odvrnemo. »Že mogoče, toda parkirati morate zadaj, od tu naprej je prostor samo za dirkalnike,« se brkati možak ne vda prav zlahka. »Pa, saj to vendar je naš dirkalnik,« že skoraj v smehu vrnemo žogico. »Seveda in jaz sem Michael Schumacher ... Verjetno boste dirkali s spuščeno streho? Pa očitno imate tudi čudežne gume, ki so neuničljive, saj vidim, da ne tovorite rezervnih, kot to počno drugi dirkači,« že malo porogljivo nadaljuje naš ekspert. Nadaljnjega prepričevanja prepričanega nas reši prav 'včerajšnji' Miro: »Spusti jih naprej, res so prišli vozit.« Pa smo tam ...

Kompromis

Razmišljamo. Je naš avto ustrezen? Okej, konjev atmosferskega šestvaljnika je dovolj, pogon je tam, kjer mora biti, lega je super, volan precej neposreden, sedeži zagotavljajo soliden oprijem, zavore grabijo, ampak  zadaj imamo 19-palčne valjarje širine 275 ... V praksi to pomeni precej (preveč?) oprijema za drsenje. In skoraj 1,6 tone tudi ni mač­ji kašelj, saj ima denimo kolega Avstrijec, ki vedri poleg nas, ključe japonca s shiranimi 1030 kilogrami teže. Dvomi nas razjedajo še naprej – kaj pa če je imel vratar prav in bomo res hipoma uničili gume? Ko vidimo še stezo in vstopne hitrosti, ki skoraj dosegajo avtocestne omejitve, ter dvoboje, v katerih ne manjka polomljenih odbijačev in drugih bojnih ran, se junaško odločimo, da bomo stis­nili rep med noge. »Se mi je zdelo,« nas v smehu potreplja Miro in predlaga kompro­misno rešitev: »V miru spremljajte dirko, po njej pa lahko primerjamo naša nissana.« Da ohranimo čast, smo ponujeno sprejeli.

Prišel je čas

Dirka je minila v trenutku, vsaj tako se nam je zdelo. Nissan našega Mira je očitno prava zverina, saj je izgubil šele finalni boj in te­k­movanje končal na drugem mestu. Zadovoljni šofer po tekmi najprej pohvali trud Nissanovih inženirjev: »Avto ima po tehnični plati skoraj 20-letno brado, a so Japonci že takrat naredili pravega avtentičnega športnika. V primerjavi s serijskim smo z ekipo zamenjali podvozje, vgradili školjkasta sedeža in varnostno kletko ter nastavili motorno krmiljenje, da dopušča višji tlak polnjenja turbopuhala. Sicer pa je zadeva v osnovi tovarniška in vsem dirkaškim torturam navkljub deluje kot švicarska ura.« To je lepo slišati, tudi oziroma sploh če ste lastnik novejšega športnega nissana, recimo Z-ja. Po nekaj besedah pohvale že stojimo na startnem mestu, zraven nas pa dirkalni skyline, ki ima tako odprt izpuh, da je treba za preglasitev brbotanja njegovega motorja in sikanja turbo­puhala vrhunski avdiosistem bose v Z-ju naviti skoraj do konca. Zdaj gre zares!

Olajšanje

Seveda za volanom nismo sedeli mi, ampak smo ga raje zaupali izkušenemu profesionalcu. Že prvi poskus je ponudil dve presenečenji. Pri pospeševanju do prvega ovinka nam skyline ni mogel slediti, ker so njegova kolesa (po besedah voznika že z nekoliko obrabljenimi gumami) pri speljevanju preveč vrtela v prazno, poleg tega pa je 5,8 sekunde z mesta do stotice (Z-jevi tovarniški podatki) dostojna številka tudi za dirkaško naravnane avte. Drugo presenečenje je sledilo v ovinku, ko se je naš Z, ki tudi v visokih vrtljajih tiho oznanja svoje delo, sredi drsenja nenadoma poravnal. Stabilizacijska elektronika je, čeprav smo se na vse pretege trudili, da bi jo izključili, očitno opravila svojo nalogo. Že v naslednjem krogu smo dokazali, da je z Nissanovim roadsterjem mogoče uživati tudi v dooooolgih drsenjih, v tretjem pa sta fanta nadzorovano drsela tako blizu drug drugega, kot bi bila vozila finale na dirki. Ker sta po vsakem poskusu vestno hladila gume, obrabe domala ni bilo, a smo ju vseeno raje poklicali s steze, saj bi sicer ob njunem uživanju gotovo morali odpreti denarnico za nov par zadnjih gum.

Užitek

Z Nissanovim 370 Z roadsterjem smo uživali kot že dolgo ne. Čeprav ni več med naj­mlajšimi in bi v notranjosti lahko imel kakšen gram plastike manj, je s približno 50 evrskimi tisočaki med zanimivejšimi ponudbami na trgu. Naj vam zaupamo, da ga seveda nismo vseskozi priganjali po stezi, čemur v prvi vrsti resnici na ljubo sploh ni namenjen, ampak smo z enakim veseljem nastopali tudi po priljubljenih mestnih točkah. Je pač Playboyev avto! 

Tekst in foto: Matej Grošelj

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol