Ob podelitvi Nobelove nagrade za mir pozivi za zaščito žensk v konfliktih in k boju proti ravnodušnosti

Muradova je v govoru na slovesnosti mednarodno skupnost pozvala, naj pomaga osvoboditi več sto žensk, ki so jih ugrabili skrajneži. "Zaščita Jazidov in vseh ranljivih skupnosti po svetu je odgovornost mednarodne skupnosti," je njene besede povzela francoska tiskovna agencija AFP.

Dodala je, da so skrajneži "v 21. stoletju - v dobi globalizacije in človekovih pravic", ugrabili, posilili in prodali več tisoč žensk in deklet jazidske skupnosti. Ob tem je spomnila, da je usoda več kot 3000 žrtev še vedno neznana.

Mlada dekleta so po navedbah Muradove v najboljših letih življenja prodana, kupljena, živijo v ujetništvu in so vsak dan posiljena. "Nepredstavljivo je, da vest voditeljev 195 držav po svetu ni mobilizirana v osvoboditev teh deklet," je bila kritična.

Mukwege je ob prejemu nagrade javnost pozval, naj preneha ignorirati žrtve spolnega nasilja v konfliktih.

Menil je, da so poleg storilcev za te zločine odgovorni tudi tisti, "ki se odločijo pogledati stran". "Če moramo začeti vojno, moramo začeti vojno proti ravnodušnosti, ki zajeda našo družbo," je poudaril.

Mukwege in Muradova sta postala dobitnika najprestižnejše izmed Nobelovih nagrad zaradi njunih prizadevanj na področju boja proti spolnemu nasilju kot orožju v vojnah in oboroženih konfliktih.

Predsednica norveškega odbora za Nobelovo nagrado Berit Reiss-Andersen je dvojico na slovesnosti označila za "dva najmočnejša glasova današnjega sveta".

Dodala je, da sicer prihajata iz različnih ozadij, vendar ju kljub temu združuje boj za pravico. "Povezana sta drug z drugim, kot sta povezana tudi z vsako osebo, ki je bila žrtev zlorabe," je dodala.

25-letna Muradova je postala neutrudna aktivistka za pravice jazidske skupnosti - verske manjšine, ki živi na območju Sirije in Iraka -, ko je preživela trimesečno ujetništvo skrajne skupine Islamska država. Leta 2014 so namreč skrajneži zasedli njeno domačo vas v Iraku in jo ugrabili, Muradova je bila v času ujetništva med drugim žrtev prisilne poroke, fizičnih zlorab in skupinskih posilstev.

63-letni Mukwege je večino svojega življenja namenil pomoči žrtvam spolnega nasilja v Demokratični republiki Kongo. Tu je pomagal več tisoč ženskam, ki so utrpele fizične in psihične poškodbe na od vojne razdejanem vzhodu države. Mukwege je tudi glasen kritik oboroženih skupin, domačih političnih voditeljev in mednarodne skupnosti, ki po njegovem mnenju ne ukrenejo ničesar zoper množična posilstva.

Po podelitvi nagrade za mir v Oslu so nato v Stockholmu podelili še nagrade za največje znanstvene dosežke v medicini, fiziki, kemiji in ekonomiji. Podeljevalec Carl-Henrik Heldin je poudaril, da je znanost danes v luči vse večjega ignoriranja dejstev, krepitve nacionalizmov in podnebnih sprememb še posebej pomembna. "Znanost predstavlja nasprotno gibanje nacionalizmu," je dejal, kot poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Za medicino sta letos Nobelovo nagrado prejela ameriški in japonski imunolog James P. Allison in Tasuku Honjo, ki sta razvila posebno imunoterapijo za zdravljenje raka. Za fiziko so jo prejeli Američan Arthur Ashkin, Francoz Gerard Mourou in Kanadčanka Donna Strickland za odkritja na področju laserske fizike.

Za kemijo so nagrado prejeli Američana Frances H. Arnold in George P. Smith ter Britanec Gregory P. Winter za prispevek k razvoju zelene kemične industrije, za dosežke v ekonomiji pa sta si nagrado letos razdelila Američana William D. Nordhaus in Paul M. Romer za vključitev vidika podnebnih sprememb in tehnološkega razvoja v dolgoročne makroekonomske analize.

Niso pa letos podelili Nobelove nagrade za književnost. Vzrok za to je bila afera v švedski akademiji znanosti, v okviru katere je bil francoski fotograf Jean-Claude Arnault v začetku meseca zaradi posilstev obsojen na dve leti in pol zapora. Po mnenju analitikov je bila izbira letošnjih Nobelovih nagrajencev za mir tudi na nek način odsev na to afero.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Letos so nagrade vredne devet milijonov švedskih kron oziroma 880.0000 evrov.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord