25. 5. 2020, 11:51

Pandemija koronavirusa poglablja krizne razmere v osrednjem Sahelu

UNICEF/Haro

Države v osrednjem Sahelu - Burkina Faso, Mali in Niger- so med najbolj prizadetimi zaradi pandemije COVID-19 v Afriki. Uničujoč vpliv pandemije spremlja tudi velik porast nasilja, zaradi česar približno 2, 3 milijona otrok nujno potrebuje pomoč in zaščito, kar je 80% več kot lani. Svetovna pandemija ne bo končana vse dokler ne bo premagana tudi v najrevnejših predelih sveta.  

Zaradi nastalih razmer se je v Burkina Fasu število otrok, ki potrebujejo pomoč in zaščito, povečalo za več kot desetkrat in sicer s 35.800 otrok v letu 2019 na 368.000 v letu 2020. V Maliju letos posebno skrb in zaščito potrebuje več kot milijon otrok, dvakrat več kot lani, v Nigru pa 30% več kot v 2019.

»Pandemija COVID-19 dodatno ogroža položaj in varnost milijonov otrok, ki so bili že pred njo ujeti v eni ali več humanitarnih kriz v osrednjem Sahelu,« je dejala Marie-Pierre Poirier, regionalna direktorica UNICEF-a za Zahodno in Srednjo Afriko. »V kriznih razmerah so bili otroci žrtve zlorab in nasilja, spolnega izkoriščanja, izkoriščevalskega dela, trgovine z ljudmi, prisiljeni v otroške poroke, mnogi so bili prisilno ločeni od svojih družin ali vpoklicani v oborožene skupine.«

Pandemija COVID-19 še dodatno poglablja krizne razmere za otroke v regiji, še posebej ranljive so deklice, razseljeni otroci in otroci, ki živijo na ulicah.  Z namenom zajezitve širjenja koronavirusa so šole zaprte v vseh 3 državah, zaradi česar je prekinjeno izobraževanje približno 12 milijonov otrok. Že pred pandemijo je bilo v regiji več kot 8 milijonov otrok, starih 6 do 14 let, ki niso hodili v šolo. V času zaprtja šol so otroci bolj izpostavljeni prisilnemu vključevanju v oborožene skupine, spolnemu nasilju, otroškemu izkoriščevalskemu delu in drugim oblikam zlorab.

Zaradi porasta incidentov je v Burkina Fasu notranje razseljenih že več kot 800.000 ljudi, od tega 61 odstotkov otrok. Velika večina je nastanjena v posebnih centrih, kjer nimajo  zadostnega dostopa do čiste vode, sanitarij ter higienskih pripomočkov, kar predstavlja veliko tveganje za širitev koronavirusa. V regijah, ki so jih prizadeli konflikti, je 275 zdravstvenih domov zaprtih ali pa delujejo z zmanjšano zmogljivostjo, kar ogroža zdravstveno oskrbo ter izvajanje programov za pomoč podhranjenim za več kot 1,6 milijona ljudi.

Tudi v Maliju humanitarne razmere ostajajo izredno zapletene. Združeni narodi so že lani zabeležili najhujše kršitve otrokovih pravic, vključno z novačenjem v oborožene skupine, ubijanjem, pohabljenjem, posilstvi in drugim spolnim nasiljem, napadi na šole in bolnišnice, ugrabitvami in oviranjem humanitarne pomoči – v letošnjem letu pa število kršitev strmo narašča.  V Maliju se soočajo tudi z izjemnim porastom prisilnega preseljevanja, trenutno je razseljenih več kot 137.000 otrok. Zaradi pandemije koronavirusa so vse šole zaprle svoja vrata, zaradi česar je ogroženo nadaljevanje izobraževanja 3,8 milijona otrok.

V Nigru so napadi na civiliste  s strani oboroženih skupin v porastu, zaradi česar je domove zapustilo več kot 50.000 ljudi. V najbolj prizadetih regijah zaradi konfliktov Diffa, Maradi, Tahoua in Tillabéri se je razširil tudi koronavirus. Ukrepi za njegovo zajezitev so bolj ogrozili posebne ranljive skupine, kot so otroci, ki živijo na ulici, ali otroci, ki obiskujejo posebne verske šole. V Niameyu, žarišču pandemije v Nigerju, zaradi zajezitvenih ukrepov ter izpadov dohodka družin nasilje nad otroki strmo narašča.  

»Ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa so upočasnili zagotavljanje humanitarne pomoči in socialnih storitev za zaščito otrok v osrednjem Sahelu. Poleg tega nasilje ne pojenja in ​​otroci še naprej nosijo največje breme,« poudarja Poirierova. »Zdaj, bolj kot kdaj koli prej, je čas za globalno solidarnost. Medtem ko vlade in humanitarni partnerji sodelujemo pri zaščiti zdravja otrok pred vplivom pandemije, moramo obenem še naprej varovati najbolj ranljive otroke pred nasiljem, izkoriščanjem in zlorabami«.

UNICEF poziva vlade, naj okrepijo nacionalne sisteme zaščite otrok kot temeljni steber odziva na pandemijo, vključno z mehanizmi za zaščito pred spolnim nasiljem in zagotavljanje psihosocialne podpore, še posebej za otroke, ki so jih prizadeli konflikti.

Skupaj s partnerji si UNICEF prizadeva zagotoviti nadaljevanje storitev za zaščito otrok, na primer s spodbujanjem vzpostavitve varnih prijav primerov nasilja, zanemarjanja in zlorabe otrok, pa tudi ozaveščanju otrok, mladih in njihovih skupnosti o njihovih pravicah ter razpoložljivih zaščitnih ukrepov.

Katastrofalnim učinkom pandemije koronavirusa se je mogoče izogniti z zagotavljanjem pomoči na terenu in takojšnjimi ukrepi za zaščito otrok in njihovih družin.

  Pomagate lahko tudi s poslanim SMS sporočilom na ključno besedo UNICEF5 na 1919.

UNICEF pomaga reševati življenja otrok in blaži posledice pandemije za vse otroke sveta. V sodelovanju s partnerji zagotavljamo zaščitno opremo in higienske pripomočke zdravstvenim delavcem, dostop do čiste vode, nujno zdravstveno oskrbo, spodbujamo higienske prakse in nadaljevanje izobraževanja v kriznih razmerah. Naše delovanje je usmerjeno v zaščito vsakega otroka pred posledicami pandemije, tudi otrok v Sloveniji.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ