Paradi ponosa prvič v Mariboru in Skopju, v Beogradu prvič mirno

Dogajanje se je, kot so sporočili iz Mladinskega kulturnega centra Maribor, začelo z zborom na Glavnem trgu, od koder se je karavana udeleženk in udeležencev odpravila po mestnih ulicah ter svojo pot končala na Trgu svobode. Tam so zbrane poleg Gučkove nagovorili mariborski župan Saša Arsenovič, britanska veleposlanica v Sloveniji Sophie Honey, Andra Camelia Cordos iz romunske organizacije Go Free, Simona Muršec iz Društva parada ponosa Ljubljana in Mariborčanka Lea Dvoršak.

Govorci so izpostavili pomembnost tovrstnih dogodkov po vsem svetu v luči boja za enakopravnost oseb z različnimi spolnimi usmeritvami ter za sprejemanje in vključevanje vseh.

Podporo prvi Paradi ponosa Maribor sta med drugim izkazala tudi predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Aleksander Čeferin, župan nemškega mesta Köln Andreas Wolter ter 19 organizacij in podjetij iz območja Mestne občine Maribor, ki so v znak podpore danes izobesili mavrično zastavo.

Parade so se udeležili tudi Susan K. Falatko, nova odpravnica poslov ameriškega veleposlaništva v Sloveniji, francoska veleposlanica v Sloveniji Florence Ferrari, direktor British Council Slovenije Dragan Barbutovski in številni predstavniki mariborskega mestnega sveta, urada za kulturo in mladino ter javnih podjetij in zavodov.

Dogajanje sta s svojima nastopoma popestrila tudi Rene Volker in Sebastijan Lukovnjak.

Prva parada ponosa je v Sloveniji potekala leta 2001. Kot prvo parado ponosa v svetu pa štejejo protest leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v lokalu Stonewall v New Yorku. Od takrat parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot spomin na ta dogodek, kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih ter za promocijo strpnosti. 

Zelo veselo v MB 🌈🌞#paradaponosa pic.twitter.com/kVWu6tRmBk

— andreja kutin (@ankutin) June 29, 2019

Prvič tudi v Severni Makedoniji 

V Severni Makedoniji je danes v Skopju potekala prva parada ponosa za pravice pripadnikov skupnosti LGBTI. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bilo med okoli tisoč udeleženci tudi več ljudi iz tujine, pa tudi številne makedonske javne osebnosti in politiki. Potekala je ob okrepljeni policijski navzočnosti, minila pa mirno.
Udeleženci parade, ki je potekala v organizaciji Nacionalne mreže proti homofobiji in transfobiji, ki združuje organizacije za človekove pravice, so se sprehodili po središču mesta. Nosili so transparente in mavrične zastave.

V bližini parade blizu glavne pravoslavne cerkve v prestolnici je potekalo tudi civilnodružbeno-versko protizborovanje, na katerem je več sto ljudi izražalo podporo tradicionalnim družinskim vrednotam. Po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta so se ga udeležili tudi predstavniki verskih skupnosti.

Paradi so prek družbenih medijev podporo izrazili tudi vlada in predsednik države Stevo Pendarovski. Parade se je udeležilo več ministrov ter diplomati veleposlaništev ZDA in evropskih držav.

"Daleč smo od polnega spoštovanja skupnosti LGBTI, vendar pa je to pomemben korak v pravo smer," je bo tem dejal bivši poslanec Pavle Bogoevski.

Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug so udeleženci iz tujine prišli iz Grčije, Velike Britanije, Srbije in Hrvaške. Makedonsko notranje ministrstvo je sporočilo, da ne bodo dovolili incidentov, ki jih tudi ni bilo.

Parada je toliko bolj pomembna, ker je Severna Makedonija ena zadnjih balkanskih držav, kjer parade ponosa še niso organizirali. V BiH bodo prvo pripravili septembra v Sarajevu.

Beograjska parada prvič brez nemirov 

V središču Beograda je danes potekala peta parada ponosa. Prvič odkar ta shod za pravice pripadnikov LGBT skupnosti organizirajo v srbski prestolnici je minila brez incidentov. Tudi tokrat je potekala ob okrepljenih varnostnih ukrepih.
Parado so pripravili pod sloganom Boj še vedno traja - pridruži se. Udeleženci, ki so jih spremljali policisti, so nosili tudi napise Hočemo pravno vidnost, Moje življenje, moja pravila, Adam in Steva, Ema in Eva, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

V povorki je bil tudi minister državne uprave in lokalne samouprave Branko Ružić, ki je udeležencem izrazil podporo kot "državljanom, ki se zavzemajo za strpnost in se borijo s predsodki". Podprl je njihov boj proti diskriminaciji.

Letos so udeleženci parade z imenom Ponos Srbije izpostavili štiri zahteve - zakonsko-pravno reguliranje istospolnih partnerstev, depatologizacijo transspolnih identitet in dostop do hormonske terapije, večjo občutljivost državnih institucija pri delu s pripadniki LGBT skupnosti ter namenitev dela proračunskih sredstev za nevladni sektor in organizacije LGBT skupnosti.

Predstavnica za zaščito enakopravnosti Brankica Janković je pozvala posameznike LGBT skupnosti, da prijavijo primere diskriminacije. Opozorila je na še vedno prisoten sovražni govor v javnosti proti njim tudi s strani vplivnih politikov, kot tudi na nedopusten odnos in žalitve spolnih manjšin.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel