Prva je zgodba o dirki. Tam v času pred prvo svetovno vojno so Avstrijci, tehnično zaveden in napreden narod, prirejali avtomobilske gorske dirke, ki so bile strah in trepet tekmovalcev in težka preizkušnja za stroje. Reklo se jim je Alpenfahrt, vožnja čez Alpe. Avtomobil takrat še ni bil polnoleten, zato je bil še krepko nezanesljiv, strmine so bile enake kot danes, na njih pa slabo utrjen makadam. In treba je bilo dirkati, po možnosti priti na cilj in zmagati.

Alpenfahrt so prvič zagnali davnega leta 1910, že naslednje leto so avtomobili – bilo jih je več kot 50 – že zapeljali na današnje slovensko ozemlje. Dunaj, Bad Ischl, Beljak, Predel, dolina Soče, Trst, Ljubljana, Ljubelj, Celovec, Maribor, Gradec, Dunaj. Ljubelj je bil najtežji prelaz na poti. V letih 1912, 1913 in 1914 je lovoriko Alpenfahrta osvojil audi typ C, zato se ga je zasluženo prijel naziv Alpensieger – zmagovalec Alp.

Druga zgodba je zgodba jubilejev. Stoletnice avtomobilskih znamk se že kako desetletje vrstijo druga za drugo in nedavno je svojo praznoval tudi Audi. Nastal je 16. julija 1909, ko je njegov ustanovitelj, Nemec August Horch, zaradi nesoglasij v svoji prvi avtomobilski tovarni to zapustil in znova odšel na svoje. A glej ironijo: Horch, kot se je podjetje imenovalo po ustanovitelju, je bilo že zaščiteno ime, zato ga prvotni lastnik ni mogel znova uporabiti.

Horch in njegovi ožji sodelavci so tuhtali, kako poimenovati novo avtomobilsko družbo. Pa se je našel eden od njegovih partnerjev, ki je znal latinsko. Naj bo Audi, je rekel, saj je audi latinski izraz za nemški velelnik horch – poslušaj. Pa smo dobili Audi.

Te zgodbe najverjetneje ne bi bilo, če se prva in druga ne bi v nekem trenutku sodobnosti usodno prepletli. Nemci, ki slovijo po natančnosti in brezhibnosti, so se praznovanja stoletnice lotili veliko bolj korenito kot večina dosedanjih stoletnikov. Namesto da bi 16. julija preprosto objavili vestičko, da praznujejo stoletnico, so pripravili obsežno praznovanje. A ne s tortami. Skrbno so prečesali svojih sto let, našli pomembne mejnike in kot mozaik sestavljali zgodbice v veliko sliko.

Ena od njih se je 21. maja dogajala v Sloveniji. V svojem lastnem muzeju so pobrskali in na sonce pripeljali nam zdaj že znanega audija typ C. Vendar ne prav tistega, ki je zmagoval, saj je ta v münchenskem muzeju. Sami hranijo malce mlajšega, letnik 1919, toda natanko takšnega, kot je alpski zmagovalec, predvsem pa brezhibnega in delujočega.

Boljšega, kot je bil v letu nastanka. Ekipa ga je skrbno naložila na prikolico, to zapela za audija Q7 in se podala po poteh znamenite dirke Alpenfahrt. V Italijo in, jasno, tudi v Slovenijo. Menda se niso mogli načuditi pokrajini, ki so jo zagledali in nemudoma prepoznali s starih fotografij. Typ C je zato doživel lep sprejem.

Ekipo sem srečal v Portorožu, potem ko se je tja premaknila iz Škofje Loke. V mestu rož je typ C znova zasijal na lepo urejenem vrtu pred nedavno obnovljenim hotelom Kempinski Palace. Majhno ekipo so sestavljali foto sekcija, predstavnik Audijevega oddelka Tradition, mehanik in dva možakarja, oblečena v avtentična oblačila, prav takšna, kot jih je nosil sam August Horch, ko je s takšnim Audijem pripeljal pred sto leti v Portorož pred takrat na novo odprti Palace.

Mehanik je nastavil ročici na volanskem obroču, dvakrat odločno zasukal zagonsko ročico pred motornim hladilnikom in – typ C je brezhibno stekel, mirno in (dokaj) tiho. Ob typu C je skoraj sramežljivo stal R8. Fotograf je skrbno postavljal sceno in čakal na sončni zahod, v usnje odeta možakarja sta pridno pozirala, nekaj novinarjev pa je sproščeno obujalo spomine na avtomobilizem v pionirskih časih.

Avtomobilizem je danes nuja. Sem in tja se ob kakem posebnem dogodku, kot je na primer jubilej, zgodi, da se obudijo časi, ko je bil še avanturizem, ljubiteljstvo in pionirstvo. Peter Kober, Audijev strokovnjak za starodobnike, je vidno dajal vtis, da mu je typ C ljub, pri srcu. Kdor se zna in zmore vrniti v leto 1912, se pravi, razumeti stopnjo razvitosti tehnike, ga razume – typ C je krasen primerek tehnike in tehnologije tistega časa, prav vsak milimeter njegove dolžine je vreden spoštovanja in občudovanja.

Ko bo Audi končal praznovanje svoje stoletnice, bo typ C že varno na svojem mestu v tovarniškem muzeju. Avtomobil, ki je za trenutek ustvaril novo zgodbo, bo v svoji slavi naprej kazal radovednežem, kako so v začetku minulega stoletja Evropejci doživljali takrat novo poglavje v svoji zgodovini. Avtomobilizem.

Kratka zgodovina Audija

Konec 19. stoletja je August Horch ustanovil avtomobilsko podjetje Horch & Cie v Kölnu. Leta 1904 se je podjetje, ki se je medtem preselilo v Zwickau, preoblikovalo v delniško družbo, leta 1909 pa se je zaradi nesoglasij v družbi Horch odločil podjetje zapustiti. Še istega leta je ustanovil Audi. Ta je hitro zaslovel s kakovostjo in uspehi v športu, to pa je pomenilo tudi finančni uspeh.

Zaradi njega je lahko Audi leta 1932 pod svoje okrilje vzel še znamke DKW, Horch (!) in Wanderer, takrat pa je nastal tudi danes značilni logotip štirih krogov (štiri avtomobilske blagovne znamke). Novo podjetje je dobilo ime Auto Union (avtomobilska združba). Leta 1969 se je pridružil še NSU in leta 1985 je podjetje dobilo današnje ime – Audi AG.

Muzeji

Ljubitelji avtomobilov blagovnih znamk, ki jih danes pooseblja Audi, lahko velik del njihove zgodovine najdejo v muzeju Audi v Ingolstadtu (http://www.audi.de/de/brand/de/erlebniswelt/audi_forum_ingolstadt/museum_mobile.html), ki je odprt vsak dan med 9. in 18. uro, ter v Zwickauu v muzeju Augusta Horcha (http://www.horch-museum.de/), ki sprejema obiskovalce od torka do nedelje med 9.30 in 17. uro.

Avtomobilizem se je v stoletju preveč spremenil, da bi temu starodobniku lahko našli tehnično ustrezno primerjavo. Ponuja pa se nam primerjava s tehnično enim najnaprednejših avtomobilov svojega časa, audijem RS6, ki je sposoben velikih hitrosti in je skoraj dirkaški, a hkrati vsakodnevno uporaben.

Model: audi typ C 14/35

• Oblika karoserije: touring
• Število vrat: 4
• Medosna razdalja (mm): 2896
• Motor: 4-valjni, vrstni, bencinski, nameščen spredaj, vzdolžno
• Vrtina × gib (mm): 90,0 × 140,0
• Gibna prostornina (cm3): 3563
• Postavitev ventilov: sesalni navpično, izpušni stransko
• Število ventilov na valj: 2
• Napajanje z gorivom: enojni uplinjač
• Največja moč (kW/KM pri 1/min): 26,1/35,5 pri 1800
• Specifična moč (KM/liter): 9,8
• Pogon: zadaj
• Menjalnik: ročni, 4
• Volan: s kroglicami
• Prednja prema: toga prema na vzdolžnih listnatih vzmeteh
• Zadnja prema: toga prema na vzdolžnih listnatih vzmeteh
• Gume: 820 × 120
• Največja hitrost (km/h): 80

Model: audi RS6

• Oblika karoserije: kombi
• Število vrat: 5
• Medosna razdalja (mm): 2845
• Motor: 10-valjni, V 90°, nameščen spredaj, vzdolžno
• Vrtina × gib (mm): 84,5 × 89,0
• Gibna prostornina (cm3): 4991
• Postavitev ventilov: navpično
• Število ventilov na valj: 4
• Napajanje z gorivom: neposredni elektronski vbrizg
• Največja moč (kW/KM pri 1/min): 426/580 pri 6250
• Specifična moč (KM/liter): 116,2
• Pogon: na vsa kolesa
• Menjalnik: samodejni, 6
• Volan: z zobato letvijo, servo
• Prednja prema: posamične obese, vzmetne noge, dvojna trikotna prečna vodila, stabilizator
• Zadnja prema: večvodilska prema, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki, stabilizator
• Gume: 255/40 R 18
• Največja hitrost (km/h): 250 (elektronsko omejena)

Povezave

• www.alpenfahrt.com
• http://en.wikipedia.org/wiki/%C3%96sterreichische_Alpenfahrt
• www.audi.com

Tekst & Foto: Vinko Kernc