Počutite se kot doma!

Kot rečeno, od Bruslja ne pričakujte nadnaravnih lepot in neonskih luči. V začetku se vam bo zdel zaradi pregovorno slabega urbanega planiranja celo rahlo zanemarjen in konfuzen. Toda sprehodite se po prečudovitem Grand Placu in zavijte do malega fantka, ki lula. Poglejte že rahlo zarjavel Atomium, se mimogrede ustavite v EU-četrti in s strahospoštovanjem občudujte stekleno palačo evropskega parlamenta. Vmes pojejte čokolado, spijte belgijsko pivo in se vrnite domov – videli ste vse, kar je videti. Če ste turist, seveda.

Če se boste v Bruslju nastanili za dalj časa, prej naštetega še pogledat ne boste šli. Namesto tega boste raje uživali v njegovih skritih kotičkih in art nouveau arhitekturi, pivo boste pili v svojem hip baru ali zakajenem lokalčku na koncu ceste in ob oblici odlične hrane postali zrejeni čokoholik. Hkrati je to zelo multikulturno mesto, zato vam v njem ne bo nikoli dolgčas in enolično. Tu najdete poleg vseh možnih narodov nove in stare Evrope, kot so Italijani, Španci in Poljaki, še ogromno Turkov, Kongovcev in Arabcev.

Nacionalna zmeda

Belgija je majhna kraljevina, razdeljena na južni, valonski del, ki govori francosko, in severni, flamski del, ki se sporazumeva po nizozemsko. A pozor! Valonci nikakor niso Francozi in Flamci ne Nizozemci! In med seboj se oba dela prav očitno ne prenašata. Valonec in Flamec se tako med seboj pogovarjata angleško, čeprav oba znata jezik drugega. Tako se včasih zdi, kot da je edino, kar drži Belgijo skupaj, njihov kralj – po rodu Nemec!

V to okolje zdaj postavite Bruselj, ki je fizično na Flamskem, a v njem 90 odstotkov ljudi govori francosko. Obkrožite ga s flamskimi predmestji, dodajte načrtno kolonizacijo flamske vlade in dobili boste mesto, ki je tako shizofreno kot država sama. Razlika med Brusljem in na primer glavnim flamskim mestom Antwerpnom je očitna, saj se počutiš, kot da si v povsem drugi državi, čeprav sta mesti oddaljeni le pol ure vožnje!

Belgijci sami se imajo za strpne in odprte, toda s tem se vsekakor ne strinja tu živeča muslimanska manjšina. Do nas so vseeno zelo prijazni in vam bodo kmalu (ne tako kot Francozi) začeli odgovarjali v angleščini, če bodo začutili, da ne obvladate francoščine. Za tiste, ki si želimo tako izpiliti zarjavelo znanje francoščine, je to celo velika težava.

Odlična hrana, pijača in zabava

Vsekakor boste v Bruslju odlično jedli, pili in se zabavali. Ker Belgijci živijo za to, da dobro jedo (Francozi pa, da dobro kuhajo, heh), so izbirčni in do svoje hrane izredno zahtevni . Zato lahko od skoraj vseh restavracij, uličnih prodajalcev in pekarn pričakujete najvišjo kakovost hrane in sestavin. Hrana je sicer lahko čisto preprosta in restavracija povprečnega videza, a važno je, da prija. Odkar sem tu, sem le enkrat samkrat jedel povprečno pripravljeno jed ali naletel na neustrežljivo osebje.

Ogromno jedo zunaj, in to kar pozno, saj so skoraj vse restavracije tudi med delavniki odprte tja do polnoči. Znane belgijske jedi, na primer školjke s pomfritom v različnih omakah in waterzooi so enkratne, a prepustite se tudi mednarodnim dobrotam, ki jih je tu v izobilju: od turške pide, maroškega kuskusa ali japonskega sušija. In vse skupaj boste lahko poplaknili s kar približno šesto različnimi vrstami piva.

Pitje je tu velik in pomemben del socializacije, saj ga Belgijci spijejo ogromno, a je njihov način nočnega življenja vseeno drugačen od slovenskega. Pijanskih ekcesov, ki so doma ali, še huje, v Londonu nekaj normalnega, skoraj ni. Prijatelji se dobijo v kul baru, kakršna sta Ultime Atome in Arhiduc, ki jih tod ne manjka, in ob malo hrane veselo razpravljajo o življenjskih radostih in čenčah, medtem ko srkajo svoje priljubljeno pivo. Zabava se nadaljuje v katerem od plesnih barov ali na živahni dance sceni (Fuse), ki pa je sicer močnejša in boljša v sosednjem Antwerpnu (Cafe d’Anvers) ali Gentu (Culture Club).

Po prežurani noči se lahko v nedeljo odpravite na zdravljenje mačka na tržnico Gare de Midi, kjer boste – kot da bi prišli v arabsko deželo – lahko nakupili sveže sadje, olive in popili metin čaj. Tu so naprodaj tudi vse vrste rož in preostalo rastlinje po smešno nizkih cenah.

Šopingirali boste predvsem na Rue Neuve, kjer so vse svetovno znane high street trgovine, če pa ste bolj za šik, je za vas avenija Luise, kjer so natrpani različni domači in tuji dizajnerji.

Za šoping je celo boljši sosednji Antwerpen s svetovno priznanimi mladimi dizajnerji in odštekanimi trgovinami. Edina težava je, da vam trgovine zaprejo pred nosom že ob 18.30.

Na tržnici na Place Jeu de Balle boste našli redke primerke antik, ki bodo pozneje trikrat dražje naprodaj na Sabloni, natrpani z antičnimi prodajalnami in galerijami, a boste morali priti tja že okoli sedme ure zjutraj.

Mala nevšečnost v Bruslju je, da boste morali tudi v baru ali restavraciji, v kateri večerjate, pa tudi v diskoteki, kamor boste šli kurit kalorije, plačati od 20 do 50 centov za dostop do WC-ja. Torej ceni vsakega drugega piva prištejte še ta strošek, če ne želite ves čas iskati priročnega grmovja.

Kje in kako se nastaniti?

V nasprotju z oderuškimi ljubljanskimi najemninami oziroma malim premoženjem, ki ga boste dali za utico na obrobju mesta v Parizu ali Londonu, so bruseljske najemnine relativno nizke. Za garsonjero boste odšteli od 300 do 400 evrov, za neopremljeno dvosobno stanovanje v vibrantni četrti pa okoli 700 evrov. Stanovanja nimajo ogabnih dolgih hodnikov, ampak so odprta, z mnogo dnevne svetlobe.

Enkraten predel za življenje je Ixelles, kjer se vzhodno od avenije Louise v četrti Matonge ob trendi barih, restavracijah in afriških trgovinicah mešajo Kongovci (Kongo je bila bivša belgijska kolonija), mladi evrokrati in študentje. Zahodno od Louise, kjer se stika s prav tako modernim in popularnim St. Gillom, je Ixelles monden in zato manj zanimiv, z obilo rezidenc in hotelov višjega ranga. Če se boste odločili živeti povsem v centru, vam bo najlepše okoli St. Catherine in trga St Gery. Starejši prebivajo v četrtih, kot so Uccle ali Woluwe.

Ryanair iz Benetk in nato naprej v London, Amsterdam, Pariz ...

Do Bruslja se boste najceneje pripeljali z Ryanairom iz Benetk, tako da vam ne bo treba plačati oderuških Adrijinih cen. Druga varianta je kar z lastnim avtomobilom prek Münchna, Strasbourga, Saarbrückna in Luksemburga. Vožnja do Bruslja po brezplačnih avtocestah (no, če odštejemo vinjeto) traja 12 ur in vam z občasnimi postanki ne bi smela povzročati težav.

Lega Bruslja je fenomenalna, saj vas Eurostar popelje v uri in še nekaj v središče Londona ali Pariza, na dosegu roke pa sta tudi Amsterdam in Köln. Razne ekskurzije v velemesta, ki se ponašajo z bolj očitnimi atributi, bodo poskrbele za prijeten oddih. A v Bruselj se je vseeno vedno lepo vrniti.

Belgija je:

Pivo – Vsako vrsto piva točijo v zanjo posebej oblikovan kozarec, ki velikokrat bolj spominja na vinski kozarec kot na velike nemške krigle. Med njimi je vsekakor najbolj zanimive oblike tisti, v katerega točijo pivo kwak. Poleg tega boste tu lahko okusili odlične trapiste (Orval, Chimay ...), proizvedene po izročilu menihov iz samostanov, odlična pšenična bela piva, imenovana blanche, vinsko pivo, imenovano lambic, kriek s češnjami, framboise z malinami in znani gauze, ki je postarana različica lambica. Alkoholna moč piva seže od milih 5 do 11 % ali celo 12 % alkohola.

Čokolada – Belgijci pojejo malo manj kot 17 kilogramov čokolade na leto in kdo bi jim lahko zameril?! Njihove odlične čokolade, ki jih lahko kupite že v trgovini (Cote d’Or, Galler) ali pa v posebnih prodajalnah (Mary’s, Pierre Marcolini ali svetovno znana Godiva), kjer vam gospe v belih rokavicah v škatlico nežno natrosijo inovativne čokoladne kreacije, so najboljše svetovne kakovosti. Mnjam!

Pomfrit – Brez dvoma najboljši na svetu. Velikosti damskega prsta in dvakrat fritan v olju, kar ga naredi perfektno hrustljavega. Najboljši je na Place Jourdan v Etterbeku.

Vafli – Vidite jih povsod. Odličen način, da si zvišate nivo cukra.

Stripi – Le kdo ne pozna Tin Tina in Smrkcev? No, Belgija je dežela, kjer so stripi izredno cenjeni. Bralci Playboya bodo nad nekaterimi še posebej navdušeni, saj v njih nastopajo pomankljivo oblečene junakinje, ki s svojo popolnostjo zlahka razvnamejo pregrešne fantazije.

TEKST: Marko Prijatelj

FOTO: Buenos Dias

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ