Posvet o šolstvu: Za avtonomijo učiteljev in odpravo administrativnih obremenitev

"Lahko govorimo in sprejemamo kar koli, a če učitelju in ravnatelju ne damo prave družbene veljave in dovolj avtonomije, potem ne naredimo nič. Z učitelji se vse začenja in z njimi družba raste," je kot razlog, zakaj morajo učitelji dobiti več avtonomije, navedel nekdanji uradnik na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Boris Zupančič.

Učiteljica na osnovni šoli Paulina Ošlak je opozorila na težave zaradi vse večjih administrativnih obremenitev. "Namesto, da bi se vsak dan po oddelanem pouku posvetila pripravi na naslednji dan, moram izpolnjevati tabele o tem, kaj sem delala. To je naša sramota," je dejala. Ministrstvo je tudi pozvala, naj nemudoma "ukine preštevanje ur", kakor je poimenovala nov način določanja delovnega časa učiteljev. Učitelji namreč po njenih besedah niso mezdni delavci.

Janja Čolić iz društva učiteljev angleškega jezika je šla še nekoliko dlje. "Trenutno je stanje takšno, da gremo v smeri popolne birokratizacije učiteljskega poklica. Kako naj vzgajamo razgledane državljane, če moramo pa sami slediti rigidnim postopkom?"

Generalni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj je v zvezi z navedbami Ošlakove opozoril, da v trenutnih predpisih "ni ničesar, kar bi omogočalo štetje ur". "Kdor šteje ure, dela to na lastno roko in to ni v skladu z veljavnimi predpisi," je dejal.

V sindikatu si sicer po njegovih besedah želijo predvsem, da bi se v prihodnje več delalo na zaupanju v učitelja. Pri tem je kot zgled navedel Finsko. "Finski sistem temelji na zaupanju v učitelje, zaradi česar tam že od leta 1990 nimajo šolskih inšpekcij, in predpostavki, da je učiteljica odgovorna, da ve kaj dela in da hoče delati v dobro otrok. Če temu ni tako, imajo tudi dovolj orodij, da to preprečijo," je dejal.

Poleg poudarjanja po sprejetju ukrepov, ki bi učitelju prinesli več avtonomije in manj administrativnega dela, je bilo danes slišati še vrsto drugih predlogov, ki bi jih bilo treba vključiti v belo knjigo, ki jo pripravljajo na ministrstvu.

Profesorica v srednji šoli Patricija Frlež bi si želela prenovo in krepitev predmeta državljanska vzgoja v srednji šoli, saj da dijaki premalo poznajo delovanje političnega sistema in se posledično ne udeležujejo volitev. Potrebovali bi tudi nekonfesionalen predmet o religijah, ki bi dijake izobraževal za več medverske strpnosti, je dejala. Na posvetu navzoči minister za izobraževanje Jernej Pikalo je na to odgovoril, da ima zavod za šolstvo že naročilo, da "razvija državljansko vzgojo kot predmet za srednje šole".

Zaradi večje kakovosti pouka bi bilo treba po mnenju Frleževe največje dovoljeno število otrok v razredih znižati na 24, velikost šol pa prilagoditi tako, "da se bodo lahko na vsaki šoli vsi učenci naenkrat zbrali na eni kulturni prireditvi".

Po mnenju Štruklja in še nekaterih drugih udeležencev bi morala imeti bela knjiga nujno poglavje o profesionalnem razvoju učiteljev. Prenoviti bi bilo treba tudi učne načrte, ki so neusklajeni med seboj in prezahtevni za določeno starost, ter vzpostaviti sistem kakovosti vseh učnih gradiv, pa je dejal predsednik Zveze aktivov svetov staršev Anton Meden.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord