Posvetovalna skupina za cepljenje predlaga prednostno uporabo mRNK cepiv, mlajšim od 30 let pa cepljenje s cepivom Pfizer

Vektorska cepiva bodo po Poklukarjevih besedah po novem uporabljali le v primeru kontraindikacije za cepljenje z mRNK cepivi ali na izrecno željo posameznika, ki je pred cepljenjem seznanjen z možnimi neželenimi učinki po cepljenju. V Sloveniji sicer uporabljamo vektorska cepiva podjetij AstraZeneca in Janssen. Cepljenje s slednjim je bilo zaradi hudega neželenega stranskega učinka smrti po cepljenju sicer začasno zaustavljeno.

Vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ Bojana Beović je ob tem poudarila, da so cepiva Janssen in AstraZeneca v Evropi registrirana za uporabo in je "nemogoče reči, da jih sploh ne bi uporabljali". So pa uporabo omenjenih cepiv povsem omejili, razen na posebno željo, je opomnila Beovićeva.

Poklukar je pojasnil, da bo NIJZ cepilnim centrom obvestilo z novimi navodili poslal predvidoma danes ali najkasneje v torek. Za zalogo preostalih odmerkov vektorskih cepiv pa bodo po njegovih besedah skušali najti rešitev, da jim ne bo pretekel rok uporabnosti. Poklukar je omenil možnost predaje cepiva v določene dele sveta, kjer jih potrebujejo.

Vektorski cepivi podjetij AstraZeneca in Janssen sicer ostajata na voljo, saj sta še vedno uradno registrirani. "Obe cepivi dobro ščitita pred hudim potekom bolezni, slabša je učinkovitost v smislu preprečevanja okužbe, kar je pomembno za širjenje virusa," je pojasnila Beovićeva. Tisti, ki so nedavno prejeli prvi odmerek AstraZenece, se po njenih besedah lahko v prihodnje cepijo z mRNK cepivom. "Ni pa nobenega posebnega tveganja, če bi se cepili z drugim odmerkom cepiva AstraZeneca," je dejala.

Na številna vprašanja, zakaj takšnih priporočil niso sprejeli že prej, je Beovićeva pojasnila, da so odločitev o priporočilu mRNK cepiv v posvetovalni skupini sprejeli že julija, komuniciranje s cepilnimi centri pa da je v pristojnosti NIJZ. Ob tem je Beovićeva pojasnila, da je sama dobila občutek, da so priporočila zaživela, saj da je po njihovem sprejetju upadlo zanimanje za cepljenje z vektorskimi cepivi. O strokovni napaki pa bi v tem primeru težko govorili, je ocenila.

"Zaradi podatkov o možnosti nekoliko večjega tveganja za pojav vnetja srčne mišice ali obsrčnika, je strokovna skupina za cepljenje mlajšim od 30 let priporočila cepljenje s cepivom Pfizer pred cepivom Moderne," je odločitev skupine pojasnil Poklukar.

Zakaj meja pri starosti 30 let

Na vprašanje zakaj so mejo določili pri starosti 30 let, je Beovičeva pojasnila, da so se znotraj skupine sicer pogovarjali o različnih starostih, a da so odločitev sprejeli zaradi omenjenih stranskih učinkov po cepljenju z Moderno, ki se ne pojavljajo le pri mlajših od 18, pač pa tudi mlajših od 30 let. Pripadniki omenjene starostne skupine, ki so se morda cepili z prvim odmerkom Moderne, se lahko prihodnjič cepijo z drugim mRNK cepivom, torej cepivom podjetja Pfizer/BioNTech, je svetovala Beovićeva.

Pojasnila je, da so pri spremembi glede tretjega odmerka sledili nedavnemu sklepu Evropske agencije za zdravila (Ema), ki je odobrila tretji odmerek kot dodatni odmerek pri obeh v Evropi odobrenih mRNK cepivih, torej Pfizer in Moderna. "Gre za odmerek, ki ga prejmejo osebe z zelo oslabelim imunskim odzivom, pri katerih pričakujemo, da cepljenje z dvema odmerkoma ni bilo zadostno. To cepljenje se izvede 28 dni po drugem odmerku ali kasneje," je povedala.

Starostno mejo za priporočeni poživitveni odmerek so nekoliko spustili. Medtem ko so ga prej priporočali starejšim od 70 let, ga zdaj priporočajo starejšim od 65 let, kot drugod v Evropi. "Začeli smo s 70, ker je to obdobje, ko se tveganje za hud potek covida-19 izrecno poveča," je pojasnila Beovićeva. "Ker so epidemiološke razmere v Sloveniji sorazmerno slabe, je poživitveni odmerek možen tudi pri mlajših osebah," je povedala. Za vse osebe, tako starejše od 65 let kot mlajše, se cepljenje s poživitvenim odmerkom še naprej priporoča po šestih mesecih od osnovnega cepljenja, je za STA naknadno potrdila Beovićeva.

Očitki, da stalno spreminjajo priporočila, so po besedah Beovićeve neutemeljeni. "Treba je vedeti, da se stvari v epidemiji spreminjajo. Prihajajo nove raziskave, nova poročila in na podlagi tega se spreminja tako pristop pri nefarmacevtskih ukrepih kot pri cepljenju," je še povedala.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord