10. 6. 2009, 22:12 | Vir: Playboy

Prvinski nagon

Ivana Krešić

Kaj potrebujete za vozniški užitek? Štiri kolesa? Seveda. Sedež? Tudi, skupaj z varnostnimi pasovi. Motor? Brez njega ne gre, pa še menjalnik, krmilni sistem in zavore. Smo kaj pozabili? Ne. In pri KTM so se izdelave avtomobila lotili natanko tako.

Od tega do avtomobila na cesti je dolga pot, zato seveda ni presenetljivo, da se je temu seznamu pridružilo še nekaj stvari: luči, blatniki, nekaj karoserije, še miniaturna armaturna plošča (ki si jo x-bow, mimogrede, deli s KTM-ovimi motocikli in ki vas ob vsakem zagonu motorja povpraša, ali ste pripravljeni na dirko). S tem se seznam konča.

Vrata? Zakaj le, saj lahko splezate čez bok avta. Radio? Se šalite? Tako ali tako ga ne bi slišali. Vetrobransko steklo? Kupite si (zaprto) čelado! Vas zato, ker x-bow nima ne protiblokirnega zavornega sistema ABS ne stabilnostnega ESP, skrbi varnost? Kupite si drug avto. Ne znate biti hitri, odločni in natančni z volanom in stopalko za plin? Kupite si drug avto. Se vam zdi, da drsenje zadka avtomobila ni zabaven vsakdanji pojav?

Še enkrat: kupite kaj drugega. X-bow ni za vas. X-bow je za tiste, ki hočejo, znajo in zmorejo dirkalni avto uporabljati na cesti. Za tiste, ki vedo, da so avtomobili, kot je KTM x-bow, namenjeni zadovoljevanju prvinskega nagona, želje po adrenalinu, hitrosti, želje biti najhitrejši.

Še na nekaj vas moramo opozoriti: če si boste lastili x-bowa, se vam lahko zgodi, da vas bo nepojasnjena in neobvladljiva sila sredi dopoldneva prisilila, da sredi sestanka pogledate na uro, zamrmrate izgovor in izginete. V x-bow, seveda, in proti najbližjemu dirkališču. Tja, kamor ta stroj, ki je pravzaprav le dirkalnik razreda GT z registrsko tablico spredaj in zadaj, tudi sodi.

To dokazuje s kokpitom iz ogljikovih vlaken za voznika in sopotnika, na katerega so spredaj pritrjene nastavljive dirkaške obese, zadaj pa Audijev dvolitrski turboštirivaljnik, iz katerega so KTM-ovi inženirji z nastavitvami elektronike izvlekli 180 kilovatov oziroma 240 'konjev', kar je za 800 kilogramov težko zverino dovolj, da ob vsakem resnem pritisku na stopalko za plin popolnoma podivja.

Pravzaprav mu manjka le eno – napis na stranici kabine, namenjen tistim, ki ne znajo in ne zmorejo: »Pazi, grize!«

Dušan Lukič

Foto: Ivana Krešić

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord